Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
presŕčnost -i ž (ȓ)
star. prisrčnost: imeli so jo radi zaradi njene presrčnosti / poslovili so se z veliko presrčnostjo zelo prisrčno
SSKJ²
presréčen -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
ekspr. zelo srečen: presrečen človek; ko je to izvedel, je bil presrečen; čuti se presrečnega / presrečen nasmeh, pogled
    presréčno prisl.:
    presrečno se nasmehniti
SSKJ²
presrédek -dka m (ẹ̑)
anat. predel med zadnjikom in nožnico: pretrganje presredka pri porodu
SSKJ²
pressing gl. presing
SSKJ²
présta -e ž (ẹ̄)
1. pecivo iz kuhanega ali vzhajanega testa v obliki številke osem: jesti presto; testo za preste / sladke pred pečenjem posute s sladkorjem, slane preste pred pečenjem posute s soljo / iz testa oblikovati preste; peči preste
// ekspr. kar je temu podobno: sledovi reaktivnih letal so se prepletali v sestavljene preste; ograja iz železnih prest
2. nar. koroško, v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: nesti presto v cerkev
SSKJ²
prestája -e ž (ȃ)
nar. severozahodno hlev z drugimi prostori za začasno bivanje živine pred odhodom na planino in po prihodu s planine: oditi z drobnico s prestaje; živeti na prestaji
SSKJ²
prestájanje -a s (ā)
glagolnik od prestajati1: prestajanje lakote / med prestajanjem kazni se je vedel vzorno
SSKJ²
prestájati1 -am nedov. (ā)
1. biti deležen česa neprijetnega, slabega: lakoto, mraz, hude napore – vse to so prestajali na poti do cilja / organizacija je v tistih letih prestajala težko krizo / gripo prestaja navadno kar stoje preboleva
♦ pravn. (zaporno) kazen prestaja že dva meseca
2. s prislovnim določilom med trajanjem česa neprijetnega, slabega ostajati v stanju, kot ga nakazuje določilo: kako ste prestajali dolgo vožnjo; dobro prestajati vročino prenašati; zaradi mraza niso mogli več prestajati v lopi; težko prestajam pri tem človeku
3. zastar. prenehovati: prestajati biti pijan / vedno znova mu prestaja srce
● prestajal je udarce, ne da bi stokal prenašal; pog. tukaj ni več za prestajati ni mogoče več biti; je zelo hudo; noge me bolijo, da komaj prestajam zelo me bolijo
SSKJ²
prestájati2 -am nedov. (ā)
ekspr. stoječ preživljati: popoldneve je prestajal na vrtu in gledal v gore
SSKJ²
prestáli -a -o prid. (á)
prestan: pozabiti prestale napore, težave / po komaj prestali bolezni je še ves slaboten / premišljati o čudovitih dogodkih prestalih mesecev preživetih
● star. delujoči in prestali vulkani ugasli; prim. prestati1
SSKJ²
prestán -a -o prid. (á)
ki zaradi krajšega ali daljšega stanja, mirovanja izgubi svežost, kakovost: prestana jed; kosilo bo prestano; prim. prestati2
SSKJ²
prestánek -nka m (ȃ) knjiž.
1. presledek, premor: po dolgem prestanku bo spet občni zbor / biti brez prestanka na poti; dež pada brez prestanka neprenehoma; svetlikanje se v pravilnih prestankih ponavlja
2. zastar. prenehanje: prestanek delovanja / človekov nastanek in prestanek smrt
SSKJ²
prestápljati -am nedov. (ā)
nar. prestopati: vol je prestapljal ojnice
● nar. prestaplja kratko in se pri tem kreše dela kratke korake
    prestápljati se 
    prestopati se: prestapljati se na mestu; nemirno se prestapljati
SSKJ²
préstar1 -ja m (ẹ̑)
kdor se (poklicno) ukvarja z izdelovanjem, peko prest: bil je znan prestar
SSKJ²
prestàr2 -ára -o prid. (ȁ á)
preveč star: ta fant je prestar zanjo / kruh je že prestar
SSKJ²
prestaréti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. postati prestar za kaj: ko so za tako delo prestareli, so jih premestili na druga delovna mesta
    prestarèl in prestarél -éla -o
    ostarel: prestarel človek
SSKJ²
prestáti1 -stánem dov. (á ȃ)
1. biti kdaj deležen česa neprijetnega, slabega: veliko hudega je že prestal; zaradi njih smo prestali ta strah, te težave / ekspr. pokrit je bil s klobukom, ki je prestal že mnogo vetra in dežja
♦ pravn. (zaporno) kazen je moral v celoti prestati
// prenehati biti deležen česa neprijetnega, slabega: prestali smo eno nevarnost, pa smo se znašli v še hujši; ta strah sem že prestal, zdaj se ne bojim več / še zmeraj je slaboten, saj je komaj dobro prestal tifus prebolel / kazen bo prestal čez dva meseca prebil
2. ostati živ do konca trajanja česa: bolnik operacije ni prestal; prestati vojno; ekspr. mislil sem, da ne bom prestal tega tedna, toliko dela je bilo / te izgube ne bom prestal prenesel / trdnjava je prestala tudi drugi naskok po drugem naskoku ostala nezavzeta / ilegalna tiskarna je okupacijo prestala se je obdržala do konca okupacije
// s prislovnim določilom po prenehanju česa neprijetnega, slabega ostati v stanju, kot ga nakazuje določilo: kako ste prestali potovanje po razburkanem morju; rože so dobro prestale zimo
3. priti do konca trajanja kake dejavnosti: ko prestanete poskusno dobo, se bomo odločili / uspešno prestati izpit, testiranje opraviti
4. (pre)nehati: veter je prestal nenadoma, kakor se je pojavil; zastar.: prestati govoriti; prestati z delom / za nekaj časa so prestali; prestati in nadaljevati
● zastar. vozili smo se dolgo, a gozdovi ob cesti niso prestali se niso končali; evfem. on je že prestal, nas pa še čaka umrl; novo orožje je dobro prestalo preizkušnjo ob preizkušnji pokazalo, da je dobro; nova vlada v parlamentu ni prestala preizkušnje glasovanje se zanjo ni končalo dobro; ekspr. nista mogla prestati drug brez drugega zdržati; brez teh malenkosti bi lahko prestal jih ne bi pogrešal; nihče ne ve, koliko sem prestala pretrpela
    prestán -a -o:
    oddahniti se po prestanih naporih; plačilo za prestane bolečine; prestane bolezni; najtežje je prestano; 
prim. prestali
SSKJ²
prestáti2 -stojím dov., prestój prestójte; prestál; nam. prestàt in prestát (á í)
stoječ prebiti, preživeti: več ur so morali prestati na mrazu; vso vožnjo z vlakom je prestal; prestati in presedeti / ekspr. koliko ves dan prestojim na nogah stojim
● zastar. kadar bolnik prestoji napad, naj še nekaj ur leži prebije; prim. prestan
SSKJ²
prestáva -e ž (ȃ)
1. nav. mn., avt., strojn. mehanizem, sestavljen iz zobnikov, ki omogoča spreminjanje vrtilne hitrosti: žensko kolo s prestavami / avtomobil ima štiri prestave
● prestave so zaškrtale zobniki v menjalniku
2. avt. položaj zobnikov v menjalniku ob določenem razmerju vrtljajev gnane in gonilne gredi: menjati prestavo; prilagoditi prestavo hitrosti; avtomobil ne vozi dobro, ker ni v pravi prestavi / dati v prvo prestavo; voziti v tretji prestavi; prestave so sinhronizirane
3. star. prevod2: prestava v nemški jezik; dobra prestava
4. zastar. premestitev, prestavitev: zagrozili so mu s prestavo
♦ elektr. prestava razmerje med napetostma visokonapetostnega in nizkonapetostnega navitja v transformatorju; glasb. prestava akorda akord, v katerem se eden ali več tonov osnovnega akorda prestavi za oktavo više; strojn. prestava razmerje vrtilnih hitrosti gnane in gonilne gredi
SSKJ²
prestáven1 -vna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na prestavo ali menjalnik: prestavno kolesje / prestavna ročica ročica za spreminjanje položaja zobnikov v menjalniku
♦ glasb. prestavni znak znak za znižanje ali zvišanje tona za polton ali dva poltona ali za vračanje na prvotno višino; predznak; strojn. prestavno razmerje razmerje vrtilnih hitrosti gnane in gonilne gredi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prestáven2 -vna -o prid. (á)
prestavljiv: prestavna delovna miza
SSKJ²
prestavítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prestaviti: prestavitev stola / prestavitev delavca na drugo delovno mesto
SSKJ²
prestáviti -im dov. (á ȃ)
1. narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prestaviti omaro; prestaviti rože na drugo okno; prestaviti torbo iz ene roke v drugo; prestaviti k oknu, na polico / prestaviti mejnik / prestaviti nosilce naprave premontirati / prestaviti cesto v dolino; po dogovoru bodo mejo prestavili / prestaviti nogo / prestaviti dogajanje komedije v slovensko okolje; pren. prestaviti načelo v prakso; njegove besede so jo spet prestavile v resničnost
♦ čeb. dati sate iz plodišča v medišče, da se okrepi družina, prepreči rojenje
2. uradno narediti, da ima kdo drugo delovno mesto, dela v drugem kraju: prestaviti učitelja; želel si je, da bi ga prestavili v mesto
3. navadno z glagolskim samostalnikom določiti drug, poznejši čas za uresničitev česa: prestaviti odkritje spomenika; prestaviti kaj na naslednji teden / prestaviti čas obiska; prestaviti datum sestanka
4. avt. s premaknitvijo prestavne ročice povzročiti spremembo hitrosti motornega vozila: prestavil je v drugo prestavo
5. star. prevesti (v drug jezik): prestaviti roman v francoščino
● otroka je prestavila na navadno mleko začela ga je hraniti z navadnim mlekom; prestaviti (lončeno) peč znova postaviti; reka je prestavila strugo spremenila, zamenjala
    prestávljen -a -o:
    prestavljen je v drug oddelek; dobro prestavljena pesem
SSKJ²
prestavítven -a -o (ȋ)
pridevnik od prestavitev: prestavitveni dekret
SSKJ²
prestavljalec gl. prestavljavec
SSKJ²
prestavljálen -lna -o prid. (ȃ)
žel., v zvezi prestavljalni vlak vlak, s katerim se prestavijo vagoni s tovorom z ene postaje na drugo v istem železniškem vozlišču zaradi razkladanja ali razvoza v določeno smer:
SSKJ²
prestávljanje -a s (á)
glagolnik od prestavljati: prestavljanje stolov / s prestavljanjem črk dobiti novo besedo / prestavljanje naprednih učiteljev pred vojno / ukvarjal se je s prestavljanjem pesmi
SSKJ²
prestávljati -am nedov., stil. prestavljájte; stil. prestavljála (á)
1. delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prestavljati lonce, stole / prestavljati mejnike / od razburjenja je prestavljal noge
♦ čeb. dajati sate iz plodišča v medišče, da se okrepi družina, prepreči rojenje
2. uradno delati, da ima kdo drugo delovno mesto, dela v drugem kraju: pogosto so ga prestavljali
3. navadno z glagolskim samostalnikom večkrat določiti drug, poznejši čas za uresničitev česa: prestavljati praznovanje / prestavljati čas odhoda
4. avt. s premikanjem prestavne ročice povzročati spremembo hitrosti motornega vozila: zaradi klanca je moral večkrat prestavljati
5. star. prevajati (v drug jezik): prestavljati iz angleščine v slovenščino
● ekspr. bil je močen, da bi gore prestavljal zelo; ekspr. bil je zelo utrujen in je komaj prestavljal noge hodil; ekspr. reka večkrat prestavlja strugo spreminja, menjava; ekspr. vse dopoldne ne delam drugega, kot lonce prestavljam kuham
SSKJ²
prestavljávec -vca in prestavljálec -lca [prestau̯ljau̯ca] m (ȃ)
star. prevajalec: prestavljavec tega dela je dobro poznal oba jezika
SSKJ²
prestavljív -a -o prid. (ī í)
ki se da prestaviti, prestavljati: prestavljiv stroj; hitro prestavljiv žerjav / star. težko prestavljiva pesem prevedljiva
SSKJ²
prestének -nka m (ẹ̑)
knjiž. predelna stena: iz velike spalnice je s prestenkom naredil dve sobi; za prestenkom so kuhali; lesen, steklen prestenek
SSKJ²
prêsti prêdem in présti prédem nedov., stil. prèl prêla in préla (é; ẹ́)
1. z orodjem ali strojem oblikovati predivo v nit: predica prede; presti svilo, volno; presti na kolovrat, s kolovratom; ročno, strojno presti
2. delati pajčevino: pajek prede / pajek prede pajčevino / gosenica prede okoli sebe ovoj; pren., ekspr. mrak prede svojo temno pajčevino po kotih
3. oglašati se z mrmrajočim, brnenju podobnim glasom: maček prede; od zadovoljstva je predel kot maček
4. ekspr., navadno v zvezi z misel misliti, premišljevati: molčala sta in predla žalostne misli; dolgo je predel misli o najnovejših dogodkih
5. ekspr. naskrivaj pripravljati, delati, navadno kaj neprijetnega: nekaj prede proti nam / presti načrte za prihodnost
6. ekspr. govoriti, pripovedovati: obujali so spomine in predli razne zgodbe; take predeš, da ni za nikamor / presti pogovore pogovarjati se / kako pa kaj vaši otroci, je predel še naprej
7. knjiž., ekspr., s prislovnim določilom izraža navzočnost določenega stanja v prostoru: molk je predel po hodnikih in učilnicah / megla prede po polju
8. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku biti, živeti v neugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah: presneto mi je že predlo; po očetovi smrti jima je začelo presti / prede nama za denar
● ekspr. huda, slaba, tanka, trda mu prede težko živi; je v neprijetnem, nevarnem položaju; ekspr. trda mi prede za denar zmanjkuje mi ga, imam ga premalo; presti čas z igro prstov kratkočasiti se, zabavati se; ekspr. presti dolgčas dolgočasiti se; ekspr. presti niti človekove usode določati človekovo usodo; star. presti zgodbo na dolgo nit na dolgo in široko jo pripovedovati; ekspr. tako sem lačen, da mi pajki predejo po želodcu zelo
    prêsti se in présti se knjiž., ekspr., s prislovnim določilom
    širiti se, prihajati: polmrak se tiho prede skozi zastrta okna
    ●     ekspr. nikoli ne veš, kaj se prede v njem kaj misli, premišljuje
SSKJ²
préstica -e ž (ẹ̄)
1. manjšalnica od presta: to ni presta, ampak prestica
2. pecivo iz krhkega testa v obliki številke osem: jesti prestice / oblikovati, peči prestice
SSKJ²
prestilizácija -e ž (á)
glagolnik od prestilizirati: končati prestilizacijo besedila
SSKJ²
prestilizírati -am dov. (ȋ)
stilno preoblikovati: prestilizirati besedilo, stavek / publ.: pisatelj, slikar je resnično pokrajino prestiliziral; prestilizirati dogodek v abstraktno razmišljanje
    prestilizíran -a -o:
    stavek je prestiliziran; prestilizirana resničnost
SSKJ²
prestíljati -am nedov. (í)
1. postiljati z drugim posteljnim perilom: kadar bolniku prestiljate, ni nujno, da vstane / prestiljati posteljo / vsak dan so mu sveže prestiljali
2. ponovno postiljati: ne prestiljaj, saj je dobro postlano
SSKJ²
prestiráča -e ž (á)
zastar. preproga: tla so bila pregrnjena s prestiračo
SSKJ²
prestirálo -a s (á)
knjiž. pregrinjalo: pokriti posteljo s prestiralom / odkrivati prestiralo s preteklosti
● nar. zahodno platneno prestiralo rjuha
SSKJ²
prestírati -am nedov. (ī ȋ) knjiž.
1. pregrinjati, pogrinjati: gospodinja je prestirala postelje; pod sedla so prestirali pisana prestirala
2. prekrivati, pokrivati: debela plast snega je prestirala polja; dolina se je začela prestirati z meglo
SSKJ²
prestíž -a m (ī)
knjiž. ugled, veljava koga v primeri z drugimi, zlasti glede na bogastvo, moč, uspešnost: njegov prestiž se je po tem dogodku povečal; to mu daje prestiž; boj za prestiž / družbeni, gospodarski, politični, vojaški prestiž; ta država ima tehnični prestiž v zraku / tako zahteva prestiž poklica
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prestížen -žna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na prestiž: prestižni položaj / prestižni boj med voditelji / prestižni razlogi; to je prestižno vprašanje / imeti prestižni avtomobil avtomobil, ki je v skladu z ugledom, ki povečuje ugled lastnika
SSKJ²
prestížnež -a m (ȋ)
1. kdor ima v primerjavi z drugimi ugled, veljavo, zlasti glede na bogastvo, moč, uspešnost: šport za prestižneže
2. kar z visoko kakovostjo, izbrano opremo, izgledom povečuje ugled lastnika, proizvajalca: prestižneži med računalniki se že na zunaj precej razlikujejo od navadnih računalnikov; izdelek postavlja nove standarde za proizvodnjo avtomobilskih prestižnežev; cene prestižnežev z zatemnjenimi stekli; ljubitelji prestižnežev
SSKJ²
prestížnik -a m (ȋ) ekspr.
1. kdor ima v primerjavi z drugimi ugled, veljavo, zlasti glede na bogastvo, moč, uspešnost; prestižnež: cilji prestižnika so uspeh, kariera, moč, slava in denar
2. kar z visoko kakovostjo, izbrano opremo, izgledom povečuje ugled lastnika, proizvajalca: med hoteli je bil tudi prestižnik s sedmimi zvezdicami; blagovne znamke se je prijel status prestižnika / avtomobili prestižniki
SSKJ²
prestížnost -i ž (ȋ)
knjiž. značilnost prestižnega: izrabljati prestižnost svojega položaja
SSKJ²
prestláti -stéljem dov., prestêlji presteljíte (á ẹ́)
1. postlati z drugim posteljnim perilom: prinesla je rjuho in prevleke, da bi mu prestlala / prestlati bolniku posteljo / sveže prestlati
2. ponovno postlati: preden je šel spat, si je vselej posteljo prestlal in zrahljal
    prestlán -a -o:
    prestlana postelja
SSKJ²
présto prisl. (ẹ̑)
glasb., označba za hitrost izvajanja zelo hitro: igrati presto
    présto -a m
    stavek ali skladba v takem tempu: zaključni presto
SSKJ²
prêstol -óla in -ôla m (é ọ́, ó)
1. lepo oblikovan, okrašen stol, sedež kot znamenje vladarske oblasti: kralj je vstal s prestola; slonokoščen, zlat prestol z baldahinom; sedi kot na prestolu mogočno, oblastno / papež je sedel na prestolu / ekspr. kipar je upodobil Cervantesa, kako sedi na prestolu
2. nav. ekspr. vladar, dvor: zaprli so jih, ker so grozili prestolu; to srečanje je pomembno za državo in za prestol
// vladarska oblast, vladarski položaj: kralju se prestol precej maje; odpovedati se prestolu; moč prestola se je v bolj oddaljenih pokrajinah hitro manjšala; boj za prestol / knjiž. naslednik prestola prestolonaslednik / pahniti, vreči kralja s prestola
3. navadno s prilastkom položaj, mesto predstojnika, voditelja, kot ga označuje prilastek: na papeškem prestolu je bilo največ Italijanov; škofovski prestol se je izpraznil
// ekspr. najvišji, najuglednejši položaj, mesto v kaki dejavnosti sploh: na šahovskem prestolu ga je zamenjal Aljehin / v smučarskih skokih so Finci potisnili, vrgli s prestola Norvežane
● ekspr. revolucije so podirale prestole so odpravljale monarhije; ekspr. pahniti koga s prestola vzeti mu oblast; ekspr. zaljubil se je vanjo in jo posadil na prestol poleg sebe jo je naredil za sebi enakovredno; ekspr. na prestol je prišel, sedel, ko mu je bilo dvajset let zavladal je; ekspr. na prestolu je sedel le eno leto vladal je; publ. šah je izgubil pavji prestol prenehal biti vladar v Iranu
SSKJ²
prestólen -lna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na prestol: kralj jih je sprejel v prestolni dvorani / knjiž. prestolni naslednik prestolonaslednik; prestolno mesto prestolnica / prestolni Dunaj; publ. sredi prestolne Ljubljane se ob taki uri težko najde parkirišče / prestolna gledališča prestolniška
♦ polit. prestolni govor v parlamentarnih monarhijah govor, s katerim vladar odpre zasedanje novoizvoljenega parlamenta in poda programski načrt vlade
SSKJ²
prestólica -e ž (ọ̑)
zastar. prestolnica: prestolica cesarstva
SSKJ²
prestólnica -e ž (ọ̑)
1. nav. ekspr. glavno mesto: živeti v prestolnici; prestolnica cesarstva, države; videl je že skoraj vse evropske prestolnice / prestolnica pokrajine / med narodnoosvobodilnim bojem je bila slovenska prestolnica nekaj časa v kočevskih gozdovih je bilo politično, vojaško in upravno središče slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja v kočevskih gozdovih
2. publ., s prilastkom mesto, kraj, v katerem je središče kake dejavnosti: odšel je v Hollywood, filmsko prestolnico sveta
SSKJ²
prestólničen -čna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na prestolnico: prestolnični prebivalci / prestolnični časopisi; prestolnično gledališče
SSKJ²
prestólniški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na prestolnico: prestolniški časopisi; prestolniške visoke šole; prestolniška gledališča / spor med pokrajinskim in prestolniškim pisateljskim društvom; sam.: to daje sorazmerno majhnemu mestu nekaj prestolniškega
SSKJ²
prestolonaslédnica -e ž (ẹ̑)
1. ženska, ki je uradno določena za vladarjevega neposrednega naslednika: poroka nizozemske prestolonaslednice
2. zastar. žena prestolonaslednika: slavnosti se je udeležil tudi prestolonaslednik s prestolonaslednico
SSKJ²
prestolonaslédnik -a m (ẹ̑)
1. kdor je uradno določen za vladarjevega neposrednega naslednika: atentat na prestolonaslednika
2. ekspr. sin, zlasti prvorojeni: bratu se je rodil prestolonaslednik
SSKJ²
prestolonaslédstvo -a s (ẹ̑)
pravica do vladanja neposredno za prejšnjim vladarjem: šele po tem kralju se je utrdil red prestolonasledstva
SSKJ²
prestolováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž.
1. s prislovnim določilom imeti stalni vladarski sedež: kralji so prestolovali v Parizu
// ekspr. imeti delovno mesto: vodja detektivske službe je prestoloval v centru newyorške policije / zravnan je zapuščal sobo, v kateri je nekaj let prestoloval
2. ekspr. ponosno, oblastno sedeti: na čelu mize je prestolovala hišna gospodinja; med gosti je prestoloval mizarski mojster
● knjiž. sredi mesta je prestolovala mogočna katedrala kraljevala; ekspr. prestolovati nad podrejenimi imeti oblast
SSKJ²
prestòp -ópa m (ȍ ọ́)
glagolnik od prestopiti: težek prestop ovire / ilegalni prestop državne meje / dve uri smo čakali na prestop; prestop z vlaka na avtobus / prestop na drugo šolo / prestop na stran revolucionarjev / odgovornost za prestop prekršek, prestopek
♦ alp. prestop mesto, prostor v skalovju, ledu ali snegu, kjer se da priti čez oviro; lit. miselni prestop pojav, da se stavek ne zaključi hkrati z verzom, ampak sega v naslednji verz; enjambement
SSKJ²
prestópanje -a s (ọ̄)
glagolnik od prestopati: pred vrati je bilo slišati prestopanje / prestopanje z vlaka na vlak / prestopanje določenega obsega članka / preprečiti prestopanje zakonov
♦ šport. tehnika smučanja ob spreminjanju smeri, pri kateri se prenaša teža telesa z ene smučke na drugo; element umetnostnega drsanja, pri katerem drsalec zaporedoma prestavlja isto nogo čez drugo
SSKJ²
prestópati -am nedov. (ọ̄)
1. s koraki prihajati čez kaj: previdno prestopati korenine; prestopal je luže in tekel naprej; prestopati po tri stopnice hkrati
// prihajati na drugo stran česa: legalno prestopati državno mejo; ko so prestopali vrh, je začelo snežiti
2. med potovanjem hoditi z enega prevoznega sredstva na drugo: na Pragerskem sem moral prestopati; ljudje so prestopali z vlaka na avtobus
3. s predlogom spreminjati, menjavati:
a) okolje glede na delovanje, aktivnost: nogometni igralci so začeli prestopati v druge klube
b) pripadnost glede na (nazorsko) prepričanje, čustvovanje: začeli so prestopati v novo vero / prestopati na nasprotnikovo stran
4. nav. ekspr. delati drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela; kršiti: prestopati pravila
5. presegati: prestopati dovoljeno hitrost / prestopati okvire pooblastil
● reka že prestopa bregove tekoč čez rob se pojavlja na razmeroma veliki površini; ekspr. njegovo vedenje prestopa že vse meje presega
    prestópati se 
    prenašati težo telesa z ene noge na drugo: muzal se je in se prestopal; živina v hlevu se prestopa; prestopa se kot na žerjavici / ekspr. živčno se je prestopal pred vrati hodil, se sprehajal
    prestopajóč -a -e:
    prestopajoč jarke, je le počasi napredoval; prestopajoči potniki
SSKJ²
prestópek -pka m (ọ̑)
1. kršitev pravila za družbeno sožitje, ki je zanjo z zakonsko določbo določena sankcija: kaznovati, obsoditi koga zaradi prestopka / gospodarski prestopek s predpisom pristojnega organa določena kazniva kršitev pravil o gospodarskem in finančnem poslovanju
♦ pravn. civilnopravni prestopek
2. prekršek: vse prestopke so mu oprostili; to je po njenem mnenju hud prestopek
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prestópen1 -pna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na prestop: prestopna postaja / kakšni so prestopni pogoji / prestopno leto leto, ki ima 366 dni
♦ lit. prestopna rima rima, pri kateri se ujemata prvi in tretji ter drugi in četrti verz
SSKJ²
prestópen2 tudi prestôpen -pna -o prid. (ọ́ ọ́; ó ō)
ki se da prestopiti, prekoračiti: težko prestopne ovire
SSKJ²
prestopícati -am dov. (ī)
ekspr. stopicajoč prehoditi: otrok je sam prestopical del poti
SSKJ²
prestopícati se -am se in prestopícati -am nedov. (ī)
prestopati se: kar naprej se je prestopical; nepotrpežljivo se prestopicati
SSKJ²
prestopíti in prestópiti -im dov. (ī ọ́ ọ̑)
1. s korakom priti čez kaj: jarka ni mogel prestopiti; prestopiti kamen, na tleh ležečo vejo; prestopil je tri stopnice
// priti na drugo stran česa: prestopili so reko Savo / prestopiti državno mejo
2. med potovanjem iti z enega prevoznega sredstva na drugo: v Ljubljani moraš prestopiti; prestopiti z enega letala na drugo, z vlaka na avtobus; do tukaj sem dvakrat prestopil
3. s predlogom spremeniti, menjati:
a) okolje glede na delovanje, aktivnost: iz tega kluba je več nogometašev prestopilo k Olimpiji; prestopiti na drugo šolo / vsa skupina je prestopila k nasprotniku; prestopiti na stran zaveznikov
b) pripadnost glede na (nazorsko) prepričanje, čustvovanje: prestopiti v protestantsko vero / prestopiti k opoziciji; prestopil je v nasprotni politični tabor
4. nav. ekspr. narediti drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela; prekršiti: nobenega sporazuma ni prestopil; prestopiti pravilo, zakon
5. preseči2: temperatura tam večkrat prestopi trideset stopinj Celzija / prestopiti pooblastila
● reka je prestopila bregove tekoč čez rob se je pojavila na razmeroma veliki površini; prestopiti prag ekspr. že dolgo ni prestopil domačega praga ni bil doma; ekspr. letos je prestopil šolski prag je šel prvič v šolo; ekspr. ne bom več prestopil praga te hiše ne bom več šel k tem ljudem
♦ šport. igralec je prestopil stopil na igrišču čez črto, do katere se sme iti, gibati
    prestopíti se in prestópiti se
    prenesti težo telesa z ene noge na drugo: ni se mogel prestopiti; previdno, v zadregi se je prestopil
    // narediti korak: prestopil se je in stopil v lužo / ekspr. prestopi se od vrat umakni se / ekspr. samo za korak se je prestopila premaknila
    ●     ekspr. prestopi se malo hitreje hodi, pojdi
    prestopívši zastar.:
    prestopivši prag, je začudeno obstal
SSKJ²
prestópnica -e ž (ọ̑)
ženska, ki stori kaznivo dejanje: za take prestopnice so predpisane stroge kazni / mladoletna prestopnica
SSKJ²
prestópnik -a m (ọ̑)
1. kdor stori kaznivo dejanje: kaznovati prestopnika; zavod za prestopnike / mladoletni prestopnik
2. kdor spremeni, zamenja stališče, pripadnost glede na prepričanje: prestopniki v druge stranke pred volitvami in po njih / prestopniku v drugo vero je nekoč grozila huda kazen
SSKJ²
prestópništvo -a s (ọ̑)
skupek, celota vseh izvršenih prestopkov: naraščanje prestopništva / mladinsko prestopništvo
SSKJ²
prestrádanec -nca m (á)
ekspr. sestradan človek: prestradanci iz taborišča
SSKJ²
prestrádanost -i ž (á)
ekspr. sestradanost: na obrazu se mu je poznala prestradanost
SSKJ²
prestrádati -am dov., tudi prestradála (á)
stradajoč prebiti, preživeti: marsikateri dan je prestradal; prestradati zimo / ekspr. koliko sem v življenju prestradal stradal
    prestrádan -a -o
    1. deležnik od prestradati: prestradani dnevi
    2. ekspr. sestradan: prestradan človek; prestradan pes; ves je prestradan
SSKJ²
prestrahopéten -tna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
nav. ekspr. preveč strahopeten, bojazljiv: za kaj takega je prestrahopeten / prestrahopetno dejanje
SSKJ²
prestrálo -a s (á)
star. pregrinjalo: pokriti s prestralom
● nar. zahodno platno razrezati v prestrala v rjuhe
SSKJ²
prestrášen1 stil. prestrašán -strášna -o tudi -ó prid. (á ȃ á)
preveč strášen: ta dan je bil prestrašen, da bi ga pozabil
SSKJ²
prestràšen2 in prestrášen -šna -o prid. (ȁ; ā)
1. preveč stràšen: novica je bila prestrašna, da bi ji verjel
2. ekspr. strašen2: prestrašne bolečine
SSKJ²
prestrášenec -nca m (ȃ)
ekspr. prestrašen človek: kriki prestrašencev
SSKJ²
prestrášenje -a s (ȃ)
glagolnik od prestrašiti: namen streljanja je bil prestrašenje vlomilca / zakričal je od bolečine in prestrašenja prestrašenosti
SSKJ²
prestrášenost -i ž (ȃ)
stanje prestrašenega človeka: le s težavo je ublažil njeno prestrašenost / v očeh sta se menjavali radovednost in prestrašenost / iz prestrašenosti je odskočil
SSKJ²
prestrašíti -ím in prestrášiti -im dov., prestrášil (ī í; á ȃ)
1. vzbuditi strah: dogodek ga je prestrašil; njegove grožnje so ga prestrašile; očetov jezni pogled jo je prestrašil; prestrašiti otroka s kričanjem
2. z vzbujanjem strahu, vznemirjenosti odvrniti koga od kakega dejanja, dela; oplašiti: opozarjanje na nevarnost jih ni prestrašilo; ne dajte se prestrašiti
SSKJ²
prestrášiti se -im se dov. (á ȃ)
začutiti strah: ob pogledu nanj se je prestrašila; zelo, ekspr. na smrt se prestrašiti
    prestrášen -a -o
    1. deležnik od prestrašiti se: otrok je prestrašen; pritekla je v sobo bleda in prestrašena
    2. ki vsebuje, izraža strah: prestrašen beg; prestrašen obraz; prisl.: prestrašeno krikniti, odskočiti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prestréči -stréžem dov., prestrézi prestrézite in prestrezíte; prestrégel prestrégla (ẹ́)
1. narediti, da se kaj tekočega, premikajočega se kje zbere: prestreči prve curke mleka; prestreči odtekajočo kri / prestreči drobtinice v pest; prestreči pepel v pepelnik; z lečo prestreči sončne žarke / ta priprava bo prestregla vso vodo
2. narediti, da kaj gibajočega, premikajočega se ne nadaljuje gibanja, premikanja: z napravo prestreči dim, vodni tok / dobili so nalogo, da prestrežejo nasprotnikovo četo; stala je na pragu, da bi ga prestregla; pojdi jim naproti in jih prestrezi
// narediti, da kaj, kar se približuje, ne doseže cilja: s stolom je prestregel nož, ki je letel proti njemu; prestregel je žogo, da ni razbila okna / prestreči udarec / prestregli so sovražnikov napad
3. narediti, da kdo ne pade na tla: padla bi, če je ne bi prestregli; prestreči koga v roke / hotela je poklekniti pred njim, pa jo je prestregel
4. (skrivaj, neopazno) priti do sporočila, ki je namenjeno komu drugemu: prestregli so vsa njegova pisma; prestregel je njun telefonski pogovor; prestreči zaupno poročilo / prestregli so nevarne dokumente
5. zaznati z ustrezno pripravo: prestreči zvočne signale / naprave so prestregle potresne sunke
// zaznati zlasti s sluhom: prestregla je čudne šume, ki so prihajali iz sobe / prestregel je, da sta si namignila opazil
● knjiž. prestreči komu besedo, besede seči mu v besedo; ekspr. prestregel je njen pogled spogledala sta se; spretno je prestregel vrženo pomarančo ujel; prestreči komu pot onemogočiti prehod
♦ čeb. prestreči roj preprečiti roju prost vzlet iz panja; šport. prestreči žogo odvzeti jo nasprotniku med podajo; voj. prestreči sovražno letalo s prestrezalnim letalom onemogočiti njegovo delovanje, gibanje
SSKJ²
prestréga -e ž (ẹ̑)
zastar. glagolnik od prestreči: naprave za prestrego kapnice
SSKJ²
prestrégati -am nedov. (ẹ̄)
knjiž. prestrezati: prestregati deževnico / prestregati zračni tok / prestregati pisma
SSKJ²
prestrél -a m (ẹ̑)
glagolnik od prestreliti: prestrel glave, okna
♦ med. prestrelina
SSKJ²
prestrélen -lna -o prid. (ẹ̑)
med., v zvezi prestrelna rana rana, ki jo naredi krogla ob prehodu skozi telo: izstrelne in prestrelne rane
SSKJ²
prestrelína -e ž (í)
med. rana, ki jo naredi krogla ob prehodu skozi telo: prestreline, izstreline in vstreline
SSKJ²
prestrelítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prestreliti: prestrelitev roke / rana od prestrelitve se mu slabo zdravi
SSKJ²
prestrelíti -ím dov., prestréli in prestrêli; prestrélil (ī í)
s strelom, streli narediti luknjo, odprtino
a) skozi kaj: prestreliti steno, strop / prestreliti komu prsi; prestreliti roko, srce; prestreliti si glavo / rafal jo je prestrelil; pren., ekspr. ostri žvižgi so prestrelili zrak
b) skozi ovoj, steno česa: zasledovalci so mu prestrelili kolesa
● ekspr. prestrelila jo je ostra bolečina začutila je ostro bolečino; ekspr. ljubezen mu je prestrelila srce zaljubil se je; trpi zaradi ljubezni; ekspr. prestreliti koga z očmi, s pogledom ostro ga pogledati
    prestreljèn -êna -o:
    padel je s prestreljeno glavo; roko ima prestreljeno
    ●     ves sem prestreljen zelo sem utrujen, izčrpan
SSKJ²
prestréti -strèm dov., prestŕl (ẹ́ ȅ) knjiž.
1. pregrniti, pogrniti: prestreti preproge po tleh / prestrla je mizo z belim prtom
2. prekriti, pokriti: temni oblaki so prestrli jasno nebo
    prestŕt -a -o:
    s kopreno prestrte oči
SSKJ²
prestrezálen -lna -o prid. (ȃ)
namenjen za prestrezanje: prestrezalna naprava
♦ voj. prestrezalno letalo lovsko letalo za prestrezanje (sovražnikovih) letal
SSKJ²
prestrezálnik -a m (ȃ)
1. priprava za lovljenje, prestrezanje; lovilnik: prestrezalnik za vodi škodljive snovi
2. rač. del protivirusnega programa, ki se namesti v delovni pomnilnik računalnika in odkriva sumljiva dejanja programov: omrežni prestrezalnik kot del programske zaščite / protivirusni prestrezalnik
SSKJ²
prestrezálo -a s (á)
agr. del priprave, stroja, s katerim se zajame, loči pridelek pri spravilu ali dodelavi: večina izkopalnikov ima prestrezala raznih oblik; kosilnica s prestrezalom
SSKJ²
prestrézanje -a s (ẹ́)
glagolnik od prestrezati: prestrezanje krvi; naprava za prestrezanje plina / prestrezanje zvočnih signalov / prestrezanje sovražnikovih letal
SSKJ²
prestrézati -am nedov. (ẹ́)
1. delati, da se kaj tekočega, premikajočega se kje zbira: prestrezati odtekajočo kri; prestrezati vodo v škaf
2. delati, da kaj gibajočega, premikajočega se ne nadaljuje gibanja, premikanja: prestrezati svetlobni tok / prestrezati sovražnikove konvoje; stal je na cesti in prestrezal mimoidoče / ta plast prestreza žarke
// delati, da kaj, kar se približuje, ne doseže cilja: z roko je prestrezal leteče iveri / prestrezati udarce / prestrezati nasprotnikove napade
3. (skrivaj, neopazno) prihajati do sporočil, ki so namenjena komu drugemu: prestrezati pisma; prestrezati telefonske pogovore
4. zaznavati z ustrezno pripravo: prestrezati zvočne signale
// zaznavati zlasti s sluhom: znati prestrezati tudi rahle šume
♦ voj. prestrezati sovražna letala s prestrezalnimi letali onemogočati njihovo delovanje, gibanje
    prestrezajóč -a -e:
    branil se je, spretno in mirno prestrezajoč udarce; žarke prestrezajoča plast
SSKJ²
prestrézen -zna -o prid. (ẹ̑)
namenjen za prestrezanje: prestrezni jarek, žleb; prestrezne mreže
♦ geom. prestrezna ravnina ravnina, ki zapira pot svetlobnim žarkom
SSKJ²
prestréznik -a m (ẹ̑) voj.
1. lovsko letalo za prestrezanje (sovražnikovih) letal: nadzvočni prestreznik; pilotiranje vojaških prestreznikov / lovci prestrezniki
2. naprava za prestrezanje (sovražnikovih) izstrelkov, zlasti raket: nameščanje, postavitev prestreznikov; razvoj, testiranje prestreznikov / prestrezniki raket
SSKJ²
prestríči -strížem dov., prestrízi prestrízite; prestrígel prestrígla (í)
1. s striženjem narediti dva dela: prestriči nit, trak
2. s striženjem narediti podolgovato odprtino, zarezo v kaj: po nesreči je nekoliko prestrigla blago
3. ekspr. ustaviti, prekiniti: prestrigel je njun pogovor / že vem, kaj bi rad, je prestrigel njegove besede / splošno veselje je prestrigel krik o nesreči
● ekspr. prestriči nit življenja povzročiti smrt
SSKJ²
prestŕm -a -o stil. -ó prid. (r̄ ŕ)
preveč strm: prestrm breg, klanec; prestrma cesta
    prestŕmo tudi prestrmó prisl.:
    pot se obrne prestrmo navzgor / v povedni rabi prestrmo je, da bi se dalo pripeljati do tja
SSKJ²
préstrna -e ž (ẹ̑)
nar. prekmursko manjša rjuha za sušenje zrnja: želel si je pridelati vsaj prestrno prosa
SSKJ²
prestróg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
preveč strog: prestrogi starši / prestrog kritik / prestroga sodba
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prestrojíti1 -ím dov., prestrójil (ī í)
zastar. preoblikovati, preurediti: prestrojiti upravo; komisija se je prestrojila
// spremeniti, predrugačiti: prestrojiti samega sebe / trudili so se, da bi ga prestrojili v junaka
    prestrojèn -êna -o:
    prestrojena razporeditev čet
SSKJ²
prestrojíti2 -ím tudi prestrojíti -strójim dov., prestrójil tudi prestrôjil (ī í; ī ọ́)
usnj. popolnoma, v celoti ustrojiti: prestrojiti kožo
    prestrojèn -êna -o tudi prestrójen -a -o:
    koža je že prestrojena
SSKJ²
prestrukturíranje -a s (ȋ)
glagolnik od prestrukturirati: prestrukturiranje proizvodnje / prestrukturiranje kulturnega prostora
SSKJ²
prestrukturírati -am dov. (ȋ)
knjiž. spremeniti strukturo: prestrukturirati gospodarstvo; v zadnjih desetletjih se je družba zelo prestrukturirala
● publ. temeljni odnos do sveta se je bistveno prestrukturiral spremenil
SSKJ²
prestvarítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prestvariti: pesniška, umetniška prestvaritev snovi
SSKJ²
prestváriti -im dov. (á ā)
star. spremeniti, predrugačiti: le kaj ga je tako prestvarilo; mislil je, da bo prestvaril svet
    prestvárjen -a -o:
    prestvarjen svet; sanje, prestvarjene v resničnost
SSKJ²
prestvárjati -am nedov. (á)
star. spreminjati, predrugačevati: mislil je, da bodo njegove ideje prestvarjale svet / umetnik prestvarja realno življenje v umetnost
    prestvarjajóč -a -e:
    prestvarjajoč dejavnik; prestvarjajoča pisateljeva moč
SSKJ²
presúh -a -o tudi -ó prid. (ȗ ú)
preveč suh: presuha krma / presuh svet / dekle je presuho
SSKJ²
presúkanec -nca m (ú)
nar. zvit, prebrisan človek: on je velik presukanec
SSKJ²
presúkati -am in -súčem dov., tudi presukájte; tudi presukála (ú)
1. preveč sesukati: presukati nit; presukati sukanec
2. star. obrniti: topničarji so presukali top; presukati se na drugo stran / veter se je presukal / navadno s prislovnim določilom: presukati misli na druge stvari; presukali so pogovor na cene
3. ekspr. preobrniti, spremeniti: presukal je naše izjave; presukati laž v resnico / presukati položaj v državi / dramo bo treba še nekoliko presukati predelati, preoblikovati
● ekspr. pošteno so ga presukali ogoljufali
    presúkati se ekspr., navadno s prislovnim določilom
    izraža prehod v novo stanje, dogajanje, kot ga nakazuje določilo; obrniti se: razpoloženje se je kmalu presukalo; stvari so se presukale na bolje / vreme se je presukalo spremenilo
    presúkan -a -o
    1. deležnik od presukati: presukani kažipoti; ta preja je presukana
    2. nar. zvit, prebrisan: fant je presukan in podjeten
SSKJ²
presukávati -am nedov. (ȃ)
1. star. obračati: veter je presukaval kažipote / nerodno je presukaval kozarec v rokah
2. ekspr. preobračati, spreminjati: presukavati dejstva; presukavati smisel izjav
● presukavati magnetofonski trak previjati
SSKJ²
presúkniti -em dov. (ú ȗ)
star. obrniti: presukniti bolnika na bok; presukniti se na drugo stran / presukniti pogovor / v poročilu je nekaj zamolčal in nekaj presuknil spremenil
SSKJ²
presumírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. domnevati, predpostavljati: stanje je tako, kot smo presumirali / v svojih delih je intuitivno presumiral marsikaj, kar je pozneje dognala psihologija; v analizi se presumira, da so bili vsi preizkusi opravljeni natančno
SSKJ²
presúmpcija -e ž (ú)
knjiž. domneva: potrditi presumpcijo; znanstvena presumpcija / raziskava izhaja iz več natančno določenih presumpcij predpostavk
♦ pravn. pravna presumpcija ki je določena s pravno normo, pravna domneva
SSKJ²
presumptíven -vna -o prid. (ȋ)
knjiž. domneven: presumptivna avtonomnost / presumptivni krivec
SSKJ²
presúniti -em dov. (ú ȗ)
1. vzbuditi močen čustveni odziv, zlasti
a) sočutje, žalost: pogled na bolnika jih je presunil; njegova smrt jo je presunila; žalostna usoda pregnancev ga je presunila; brezoseb.: presunilo me je, ko sem slišal za nesrečo; ekspr. presunilo me je do dna srca
b) ekspr. občudovanje: lepota gor človeka presune / presunila jih je taka pripravljenost na žrtve; njena vdanost ga je presunila
2. knjiž. prevzeti, obiti1: nova moč je presunila njeno telo / groza presune; presunil ga je strah pred ljudmi
3. star. prebosti, predreti: presuniti komu srce z mečem, s sulico / nasprotnikov nož ga je presunil; pren. tvojo dušo bo presunil meč; puščica iz njenih oči ga je presunila
● presunilo jo je po vsem hrbtu začutila je ostro bolečino
    presúnjen -a -o:
    presunjen do dna duše; biti presunjen od lepote; kip ima srce presunjeno z mečem
    ●     spregovoril je s presunjenim glasom zelo ganjenim
SSKJ²
presúnjati -am nedov. (ú) knjiž.
1. vzbujati močen čustveni odziv, zlasti
a) sočutje, žalost: njen molk ga je bolj presunjal kot njen jok
b) občudovanje: njegove stvaritve nas presunjajo
2. prevzemati, obhajati: kakšna čustva so jo presunjala, ko je to gledala / ljubezen, ki presunja dva mlada človeka
    presunjajóč -a -e:
    proseč in presunjajoč pogled; srce presunjajoče klicanje na pomoč
SSKJ²
presúnjenost -i ž (ȗ)
močna čustvena vznemirjenost zaradi sočutja, žalosti: njen obraz izraža presunjenost; nesreča je povzročila presunjenost; zajokati od presunjenosti
SSKJ²
presunljív -a -o prid. (ī í)
1. ki vzbuja močen čustveni odziv, zlasti
a) sočutje, žalost: presunljiv prizor; presunljivo ihtenje
b) ekspr. občudovanje: spoznal sem lepo, presunljivo severno deželo
2. ekspr. predirljiv: pevke so pele s presunljivim glasom; presunljiv krik; presunljivi zvoki sirene; zaslišal se je presunljiv žvižg / uprl je vanjo svoj presunljivi pogled
● iron. to je že kar presunljiva naivnost zelo velika
    presunljívo prisl.:
    presunljivo jokati; presunljivo piskati, zakričati; presunljivo pogledati; iron. ta motiv ni presunljivo nov
SSKJ²
presunljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost presunljivega: presunljivost joka / ekspr. prihod pomladi se za pesnika ponovi vsako leto z večjo presunljivostjo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
presuròv -ôva -o prid.(ȍ ȏ)
preveč surov, preveč grob: presurov človek; biti presurov do koga / to je presurov dovtip; presurove navade
    presurôvo prisl.:
    presurovo ravnati s kom
SSKJ²
presušítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od presušiti: presušitev kruha / kdaj pri kravi nastopi presušitev / presušitev brejih krav
♦ vet. kužna presušitev vimena vnetje vimena, zaradi katerega krava izgubi mleko
SSKJ²
presušíti -ím dov., presúšil (ī í)
1. popolnoma, v celoti posušiti: presušiti kruh; presušiti klobase; luže so se v vročini presušile; premaz se je že dobro presušil
// po površini posušiti: preden spravijo krompir v klet, ga presušijo; na zraku se česen kmalu dovolj presuši; ustnice se na mrazu presušijo / prst se je dovolj presušila, da se da orati
2. ponovno posušiti: presušiti suho sadje, če se navzame vlage; presušiti vlažno seno, žito / poleti je na soncu presušila vso obleko
3. preveč posušiti: pazi, da perila ne presušiš; detelja se je presušila in se drobi
4. vet. nehati dajati mleko: krava je zaradi brejosti presušila
// preh. narediti, da krava neha dajati mleko: presušiti kravo dva meseca pred otelitvijo
● studenec je presušil presahnil; ekspr. presušiti gostilno popiti (skoraj) vso pijačo gostilne
♦ vrtn. presušiti rastlino namenoma je daljši čas ne zalivati
    presušèn -êna -o:
    presušen kruh; dobro presušen les; presušene in razpokane ustnice; imeti presušeno grlo
    ●     ekspr. daj mi vina, sem čisto presušen zelo žejen
SSKJ²
presúti -sújem dov., presúl in presùl (ú ȗ)
s sipanjem spraviti kaj sipkega v drugo posodo: presuti žito v vrečo
SSKJ²
presúvati -am tudi -sújem in presuváti -súvam tudi -sújem dov., presúvaj presúvajte in presuvájte; presuvál tudi presúval (ú; á ú)
ekspr. s suvanjem doseči veliko, preveliko mero: s škornji ga je presuval
● zastar. presuvati sedlo z bodalom večkrat prebosti
    presúvati se, in presuváti se
    preriniti se: komaj sem se presuval skozi množico
SSKJ²
presvét -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́)
preveč svet: bil je presvet za kaj takega / ta ideja je zanj presveta, da bi se ji odpovedal
♦ rel. presveta Trojica
SSKJ²
presvêtel tudi presvetál -svêtla -o tudi -ó in presvètel -tla -o [presvetəu̯; presvetau̯; druga oblika presvətəu̯] prid. (é ȃ é; ə̀)
1. preveč svetel: nebo je še presvetlo / presvetla obleka
2. ekspr. zelo svetel: presvetle zvezde; vzšlo je presvetlo sonce
SSKJ²
presvetíti in presvétiti -im dov. (ī ẹ́)
1. narediti svetlo, svetlejše s prehodom skozi kaj: sončni žarek je presvetil oblake
● ekspr. nenadoma ga je presvetilo spoznanje je spoznal
// v celoti osvetliti: zvezde niso mogle presvetiti mračne poti / ekspr. presvetil in pregledal je vse kote
2. narediti, povzročiti, da svetloba prehaja skozi kaj: presvetiti prsi z aparatom; pren. pisateljeva duševnost presveti vse lastnosti svojih junakov
SSKJ²
presvétli in presvètli -a -o [druga oblika presvətli] prid. (ẹ̑; ə̏)
star. spoštovan, cenjen, plemenit: presvetli cesar / v vljudnostnem nagovoru izvolite, presvetli kralj
SSKJ²
presvetlítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od presvetliti: presvetlitev pljuč / presvetlitev gozda
SSKJ²
presvetlíti -ím dov., presvétli in presvêtli; presvétlil (ī í)
1. narediti, povzročiti, da svetloba prehaja skozi kaj: presvetliti jajce, pljuča
2. narediti svetlo, svetlejše s prehodom skozi kaj: sonce je presvetlilo veje; blisk je presvetlil temo; pren. ljubezen je presvetlila njegovo noč; radosten žarek je presvetlil naša srca; presvetliti svoj notranji svet z novim nazorom
● ekspr. za trenutek ga je presvetlila dobra misel obšla; ekspr. presvetlilo me je spoznanje spoznal sem
♦ gozd. presvetliti gozd z redčenjem povečati svetlobo v gozdu
    presvetljèn -êna -o:
    presvetljene meglice
SSKJ²
presvetljáva -e ž (ȃ)
glagolnik od presvetliti ali presvetljevati: presvetljava pljuč
SSKJ²
presvetljênje -a s (é)
glagolnik od presvetliti: zdravnik opravi presvetljenje / v njegovi liriki so pogosta intuitivna presvetljenja o življenju
SSKJ²
presvetljênost -i ž (é)
stanje presvetljenega: zadostna presvetljenost / knjiž., ekspr. presvetljenost vsega njegovega bitja
SSKJ²
presvetljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od presvetljevati: priprava za presvetljevanje jajc; presvetljevanje pljuč
SSKJ²
presvetljeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, povzročati, da svetloba prehaja skozi kaj: presvetljevati jajca; presvetljevati z žarki; pren. presvetljevati kaj z lučjo razuma
2. delati svetlo, svetlejše s prehodom skozi kaj: sonce je presvetljevalo gozd; pren. duh presvetljuje temo nejasnosti
SSKJ²
presvetlóst -i ž (ọ̑)
nekdaj naslov za fevdalnega gospoda: njegova presvetlost se je že vrnila domov / kot nagovor vaša presvetlost
SSKJ²
presvítli -a -o prid. (ȋ)
zastar. spoštovan, cenjen, plemenit: presvitli cesar
SSKJ²
presvóditi -im dov. (ọ̄ ọ̑)
zastar. preobokati: presvoditi klet
SSKJ²
presvój -ôja -e prid. (ọ́ ó)
knjiž., navadno v povedni rabi preveč samostojen, preveč neupogljiv: za tako vlogo je presvoj
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
préša -e ž (ẹ́)
1. pog. stiskalnica: stiskati grozdje v preši; ogrodje preše / ročna preša; vinska preša; preša za sadje
♦ teh. mehanična preša
2. nar. vzhodno prostor, v katerem se stiska grozdje: hodil je po preši in se pogovarjal s prešarji
3. nav. mn., nar. zahodno tropine, zlasti v obliki kolobarja: kuhati žganje iz preš / prodajati olje in preše
SSKJ²
préšanec -nca m (ẹ́)
agr. sok, ki priteče iz stiskalnice pri stiskanju sadja, zlasti grozdja: ločiti samotok od prešanca
♦ čeb. med, ki se nacedi iz zmečkanega satja
SSKJ²
prešanína -e ž (í)
nar. prešanec, prešnik: prešanino zliti v sod
SSKJ²
préšanje -a s (ẹ́)
glagolnik od prešati: prešanje grozdja, sadja / sposobnost materialov za prešanje
SSKJ²
préšar -ja m (ẹ̑)
nar. vzhodno kdor stiska grozdje: pomagati prešarjem; najeti prešarje
SSKJ²
préšati -am nedov. (ẹ́)
pog. delati, da na predmet, snov po vsej površini deluje sila, da se izloči tekočina; stiskati1: prešati vinsko drozgo; prešati grozdje, sadje / prešati olje iz semen
// z delovanjem sile na vso površino delati, da kaj dobi določeno obliko: prešati čaj v majhne kocke; prešati kose kovine
    préšan -a -o:
    prešani izdelki; pijača iz prešanega sadja; v bale prešano seno
    ♦     gastr. prešana šunka kuhana, v modelu stisnjena gnjat brez kosti; usnj. prešano usnje grobo, močno usnje zlasti za galanterijske izdelke, oblazinjeno pohištvo
SSKJ²
préšca -e ž (ẹ̄)
nekdaj hlebček, ki se podari na dan pred praznikom vseh svetih 1. novembra: deliti prešce otrokom in beračem; peči prešce
SSKJ²
préščar -ja m (ẹ̑)
nekdaj kdor nabira prešce: hodil je s preščarji od vasi do vasi
SSKJ²
preščeníti -ščénem dov. (ī ẹ́)
star. preščipniti: preščeniti žico / oklep ga je preščenil ravno okoli pasu
    preščénjen -a -o:
    biti v pasu preščenjen
SSKJ²
preščipávati -am nedov. (ȃ)
s ščipanjem delati dva dela: s kleščami je preščipaval železne obroče
SSKJ²
preščípniti -em dov. (í ȋ)
1. s ščipanjem narediti dva dela: preščipniti žebelj; preščipniti žico; preščipniti s kleščami
● v vlaku mu je sprevodnik preščipnil vozovnico preluknjal in jo s tem naredil neveljavno za drugo vožnjo
♦ zool. ameba se pri delitvi preščipne
2. ekspr. zelo stisniti v pasu: obleka jo je preščipnila; steznik jo je preščipnil, da je komaj dihala
    preščípnjen -a -o:
    preščipnjena žica; v pasu preščipnjeno dekle; bila je preščipnjena kakor osa
SSKJ²
prešekljáti -ám [prešəkljati in prešekljati] dov. (á ȃ)
nar. pretresti, prerahljati: prešekljati blazino / vožnja ga je vsega prešekljala / prešekljala je posteljo
● ekspr. vsem od kraja bom prešekljal kosti vse bom zelo pretepel
SSKJ²
prešéren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
1. zelo sproščen, veselo razpoložen: prešeren fant; biti, postati prešeren; prešerna družba / prešerna mladost; biti prešerne volje; pren., ekspr. prešerni sončni žarki
// ki vsebuje, izraža veliko sproščenost, veselo razpoloženje: prešerno petje in vriskanje / prešeren smeh; prešerne oči
2. star. objesten, predrzen: prešeren otrok; biti prešeren in svojeglav / prešerno dejanje, govorjenje
    prešérno prisl.:
    prešerno se zasmejati, zavriskati; prešerno na uho pomaknjena kučma
SSKJ²
prešérnež -a m (ẹ̑)
ekspr. prešeren človek: v kupeju je prepevala skupina mladih prešernežev
SSKJ²
prešerniána -nián s mn., daj. prešerniánam, mest. prešerniánah, or. prešerniánami (ȃ)
lit. Prešernova dela in literatura o Prešernu: pomemben prispevek k našim prešernianam
SSKJ²
prešernína -e ž (í)
nav. mn., knjiž. prešerniana: proučevati prešernine
● knjiž. pokazal mu je svojo zbirko prešernin predmetov, ki so bili last Franceta Prešerna
SSKJ²
prešernoslôvec -vca m (ȏ)
strokovnjak za prešernoslovje: članki in razprave prešernoslovcev
SSKJ²
prešernoslôvje -a s (ȏ)
raziskovanje življenja in dela Franceta Prešerna: nova dognanja v prešernoslovju
SSKJ²
prešernoslôvski -a -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na prešernoslovce ali prešernoslovje: prešernoslovske analize / prešernoslovska dela
SSKJ²
prešérnost -i ž (ẹ́)
stanje prešernega človeka: vsi so se navzeli njegove prešernosti; mladostna prešernost / star. fantovska samopašnost in prešernost / star. odpustil mu je marsikatero prešernost objestno, predrzno dejanje / star. iz prešernosti so streljali v zrak
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
Prešérnov -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na Franceta Prešerna: Prešernov humor; Prešernov Krst pri Savici; Prešernove pesmi / tako je bilo v Prešernovem času / Prešernov dan 8. februar; Prešernova družba slovenska založba, ki izdaja literarne in poljudnoznanstvene knjige, namenjene širokemu krogu bralcev; Prešernova nagrada najvišje slovensko priznanje za umetniške stvaritve ali za življenjsko delo umetnikov in poustvarjalnih umetnikov
SSKJ²
prešérnovec -vca m (ẹ́)
1. pristaš Prešernovih kulturnih in političnih nazorov: prešernovci so se spopadli z metelkovci
2. pog., med narodnoosvobodilnim bojem borec Prešernove brigade: prešernovci so prebili obroč
SSKJ²
prešérnovski -a -o prid.(ẹ́)
tak kot pri Prešernu: to je prešernovski slog; prešernovska tragika
    prešérnovsko prisl.:
    pesnik se včasih izraža (po) prešernovsko
SSKJ²
prešestnájstiti -im dov. (á ȃ)
ekspr. ogoljufati, prevarati: hotel nas je prešestnajstiti pri kupčiji
SSKJ²
prešéstnik tudi préšestnik -a m (ẹ̑; ẹ̄)
star. poročen moški, ki ima spolne odnose zunaj zakona: to je prešestnik in slepar
SSKJ²
prešestvováti -újem nedov. (á ȗ)
star., pri poročeni osebi imeti spolne odnose zunaj zakona: prešestvuje in krade
SSKJ²
prešibak gl. prešibek
SSKJ²
prešíbati -am dov. (ȋ)
pretepsti s šibo: prešibati do krvi; pren., ekspr. veter ga je vsega prešibal
SSKJ²
prešíbek stil. prešibák prešíbka -o stil. -ó prid. (í ȃ í)
preveč šibek: prešibek otrok; zaradi stradanja v mladosti je bila prešibka / prešibek dražljaj / publ. prešibka udeležba domačih zastopnikov premalo številna
SSKJ²
prešínek -nka m (ȋ)
knjiž. trenutna misel, domislek: pesem mu je bila trenutek, prešinek
SSKJ²
prešíniti -em dov. (í ȋ)
1. hitro, za kratek čas se pojaviti: drget mu je prešinil telo; obraz mu je prešinila rdečica / veselje prešine obraz / ob spominu nanjo mu je srce prešinila velika bolečina; njeno dušo je prešinila huda slutnja
2. brezoseb. začutiti vznemirljiv občutek: ko jo je zagledal, ga je prešinilo po vsem telesu; prešinilo ga je kot električni tok
3. ekspr. nenadno spoznati, dojeti kako dejstvo, resnico: prešinilo ga je, da jo muči nemir / prešinila ga je misel, da je vse zaman; prešinilo ga je spoznanje o nesmiselnosti takega početja / izdani smo, ga je prešinilo
4. knjiž. prevzeti, navdahniti: duh slovanstva je prešinil mladino; ta nauk ga je popolnoma prešinil
5. star. prevzeti, presuniti: nesreča, smrt človeka zmeraj prešine
● knjiž. drget prešine zemljo zemlja se strese; zastar. žarki so prešinili meglo predrli; zastar. prešiniti koga s pogledom strogo, pozorno ga pogledati
    prešínjen -a -o:
    bil je globoko prešinjen ob zavesti, da je prav ravnal
SSKJ²
prešínjati -am nedov. (í)
1. večkrat biti, se pojavljati: obraz mu je prešinjala rahla rdečica / njen obraz je prešinjal prijazen nasmeh / ob misli nanjo mu prešinja srce velika sreča
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža (ponavljajoče se) stanje, kot ga določa samostalnik: vso množico je prešinjala osuplost / prešinjalo jih je resnično človekoljubje; prešinja ga čustvo sovraštva; čudne misli so mu prešinjale glavo; strah pred njim ji je prešinjal vse telo / neka tiha melanholija prešinja ta portret
2. star. prevzemati, presunjati: slovo jo prešinja z žalostjo
    prešinjajóč -a -e:
    srce prešinjajoča žalost
SSKJ²
prešínjenost -i ž (ȋ)
knjiž. prevzetost, navdahnjenost: čuti se nezadostna prešinjenost s kakršnokoli idejo
SSKJ²
prešinljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. predirljiv, pronicljiv: prešinljiv pogled
SSKJ²
preširòk -ôka -o prid.(ȍ ó)
preveč širok: preširok prehod / preširok obraz / nositi preširoko krilo / to je preširok pojem
    preširôko prisl.:
    preširoko se razkoračiti; preširoko kaj razložiti, razumeti
SSKJ²
prešíti -šíjem dov., prešìl (í ȋ)
1. s šivanjem prekriti, zakriti: prešiti luknjo na nogavici, rokavu; prešiti scefrano mesto
2. s šivanjem skozi material združiti več plasti: prešiti plašč; torbico je treba še prešiti
3. narediti (okrasni) šiv, (okrasne) šive, zlasti s šivalnim strojem: prešiti s svilo / prešiti žepek
    prešít -a -o:
    hlače so na kolenu prešite / prešiti smučarski jopič; prešita odeja polnjena in navzkriž šivana odeja
    ●     ekspr. uniforma, vsa prešita s trakovi ki ima na več mestih našite trakove
SSKJ²
prešív -a m (ȋ)
obrt. okrasni šiv: čevlji z rumenimi prešivi / dvovrstni prešiv
SSKJ²
prešiválka -e [prešivau̯ka tudi prešivalka] ž (ȃ)
obrt. ženska, ki poklicno sešiva ukrojene dele usnjenega oblačila, obutve: zaposliti prešivalko / čevljarska prešivalka
SSKJ²
prešívati -am nedov., tudi prešivájte; prešívala in prešivála (í)
1. s šivanjem prekrivati, zakrivati: prešivati luknje na rokavu
2. s šivanjem skozi material združevati več plasti: prešivati hrbet vetrnega jopiča
3. delati (okrasni) šiv, (okrasne) šive, zlasti s šivalnim strojem: prešivati s svilo
4. dov., ekspr. s šivanjem doseči veliko, preveliko mero: koliko sem v tistih letih prešivala
● prešivati stare obleke prekrojevati, predelovati
SSKJ²
preškóda povdk. (ọ́)
ekspr. preveč škoda: pusti ga, preškoda ga je za to / kot vzklik škoda, preškoda, da malokdo ve za ta kotiček nad jezerom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prešlátati -am dov., tudi prešlatájte; tudi prešlatála (á ā)
nižje pog. pretipati: sinu je prešlatala obleko / vse je hotel prešlatati
SSKJ²
prêšlost -i ž (é)
zastar. preteklost: prešlost in sedanjost / spomniti se prešlosti
SSKJ²
prešméntan -a -o prid. (ẹ̄)
presnet, šmentan: prešmentani fant / komaj sva premaknila to prešmentano omaro / prešmentana reč
SSKJ²
préšnica -e ž (ẹ̑)
nar. vzhodno prostor, v katerem se stiska grozdje: nesti kad v prešnico; v prešnici piti mošt
SSKJ²
préšnik -a m (ẹ̑)
nar. sok, ki priteče iz stiskalnice pri stiskanju sadja, zlasti grozdja; prešanec: dodati prešnik samotoku
SSKJ²
prešólanje -a s (ọ̑)
glagolnik od prešolati: učenec ima nezadovoljiv uspeh zaradi prešolanja / prešolanje delavcev; prešolanje za nov poklic
SSKJ²
prešólati -am dov. (ọ̑)
1. šol. premestiti koga iz ene šole na drugo: učence iz okoliških šol so prešolali na matično šolo; dijaku so svetovali, naj se prešola / otroka so prešolali v manj zahteven razred
2. knjiž. usposobiti za drugo delo: prešolati invalide; prešolali so jih v poskusne pilote
    prešólan -a -o:
    prešolani učenci
SSKJ²
préšpan -a m (ẹ́)
1. papir. gost, gladek karton, lepenka, ki se uporablja zlasti kot izolacijski material v elektroindustriji: izdelovati različne vrste prešpana
2. nar. močen tram kot vzvod na vrhu stiskalnice; sleme: spuščati prešpan; namestiti koš pod prešpan; v prid. rabi: prešpan karton
SSKJ²
prešpíkati -am dov. (ī ȋ)
pog. na več mestih prebosti: prešpikali so ves kup sena, pa ga niso našli; prešpikati meso s slanino pretakniti
SSKJ²
prešprícati -am dov. (ȋ)
šol. žarg. neupravičeno izostati od pouka, iz šole: prešprical je več dni; prešprical je vse vaje na fakulteti
SSKJ²
preštefnjáti -ám dov. (á ȃ)
nižje pog. prebrskati, preiskati: preštefnjala je vse predale; preštefnjati žepe
SSKJ²
preštépati -am dov. (ẹ́)
nižje pog. narediti (okrasni) šiv, (okrasne) šive, zlasti s šivalnim strojem; prešiti: preštepati s svileno nitjo / preštepati rob obleke
SSKJ²
preštéti -štêjem dov. (ẹ́ ȇ)
s štetjem ugotoviti število česa: prešteval je drevesa, pa jih ni mogel prešteti; volilna komisija je preštela glasove; prešteli smo se in videli, da nihče ne manjka / zamiži in preštej do pet štej / kot opozorilo preštejte denar, kasnejših reklamacij ne upoštevamo
● star. preštel je vse fante v okolici, a nobeden mu ni bil dovolj dober za zeta presodil, ocenil; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu preštel kosti, rebra bi ga zelo pretepel; ekspr. kuga je zelo preštela prebivalstvo mu prizadela veliko številčno izgubo; šalj. gospodinja je piščancem že preštela ure sklenila, da jih bo kmalu zaklala; ekspr. kdo bi lahko preštel zvezde zvezd je zelo veliko; ekspr. poslušalce bi bil lahko na prste preštel bilo jih je zelo malo; to bo narejeno, kot bi do pet preštel zelo hitro; tako je suh, da bi mu lahko preštel vse kosti, vsa rebra zelo je suh; kobilic je toliko, da se jih ne da prešteti zelo veliko
♦ voj. na pare preštej se kot povelje ob klicanju besed prvi, drugi se pripravi za nadaljnjo (drugačno) razvrstitev
    preštét -a -o:
    listki so že prešteti
    ●     ekspr. moji dnevi so prešteti kmalu bom umrl
SSKJ²
preštétje -a s (ẹ̑)
glagolnik od prešteti: preštetje zvezd ni mogoče
SSKJ²
preštévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od preštevati: preštevanje drobiža; preštevanje glasov pri volitvah / bojkotirati preštevanje ne udeležiti se ljudskega štetja na Koroškem leta 1976, pri katerem so se glasovalci morali izreči zlasti glede svoje jezikovne pripadnosti
SSKJ²
preštévanka -e ž (ẹ́)
knjiž. izštevanka, izštevalnica: poznal je veliko preštevank
SSKJ²
preštévati -am nedov. (ẹ́)
s štetjem ugotavljati število česa: preštevati cekine; preštevati drevesa ob poti / preštevati čredo / preštevati na prste / ekspr. koroški Slovenci so ob ljudskem štetju poudarjali, da se ne dajo preštevati; večkrat smo se preštevali, če smo še vsi
● ekspr. preštevati komu kosti zelo ga pretepati, tepsti; ekspr. na moji hrbtenici bi lahko preštevali vretenca zelo sem suh
SSKJ²
preštevílčiti -im dov. (í ȋ)
na novo oštevilčiti: preštevilčiti brošuro / preštevilčiti poglavje v romanu
SSKJ²
preštevílen -lna -o prid. (ȋ) nav. mn.
1. preveč številen: preštevilni avtomobili ovirajo pešcem prehod / preštevilna družina za tako majhno stanovanje
2. knjiž., ekspr. zelo številen: zbral je preštevilne dokaze o svoji nedolžnosti
SSKJ²
preštevílnost -i ž (ȋ)
značilnost preštevilnega: preštevilnost učencev v razredu / preštevilnost družine
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
preštíhati -am dov. (í)
pog. z lopato prerahljati, obrniti zemljo: preštihati vrt; prim. prelopatiti
SSKJ²
preštudírati -am dov. (ȋ)
1. s študiranjem se seznaniti z vsebino: preštudirati gradivo; preštudirati novo poglavje knjige; preštudirati učno snov / preštudirati vzroke nesreč pri delu
2. nav. ekspr. proučiti: preštudirati podatke; preštudirati predpise; preštudirati zemljevid; dobro je preštudiral njen značaj / preden je kaj storil, je vse natančno preštudiral premislil, razmislil
    preštudíran -a -o:
    natančno preštudiran položaj; preštudirane možnosti
    ●     njegove preštudirane kretnje kretnje, ki si jih je prej zamislil
SSKJ²
prešuméti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. s šumenjem narediti neslišno: dež je prešumel govorjenje
● knjiž. ptica prešumi gaj šumeč preleti
SSKJ²
prešúšten tudi préšušten -tna -o prid. (ȗ; ẹ̄)
nanašajoč se na prešuštvo ali prešuštvovanje: prešuštno razmerje; prešuštno življenje / prešušten mož; prešuštna žena in njen ljubimec
SSKJ²
prešúštnica tudi préšuštnica -e ž (ȗ; ẹ̄)
ekspr. poročena ženska ali ženska v resni zvezi, ki ima spolne odnose z osebo, ki ni njen stalni, življenjski partner: imajo jo za prešuštnico
SSKJ²
prešúštnik tudi préšuštnik -a m (ȗ; ẹ̄)
ekspr. poročen moški ali moški v resni zvezi, ki ima spolne odnose z osebo, ki ni njegov stalni, življenjski partner: obsojati prešuštnika
SSKJ²
prešúštvo tudi préšuštvo -a s (ȗ; ẹ̄)
nav. ekspr. spolni odnosi poročene osebe ali osebe v resni zvezi z osebo, ki ni njen stalni, življenjski partner: ne trpeti prešuštva / živeti v prešuštvu
SSKJ²
prešuštvovánje -a s (ȃ)
glagolnik od prešuštvovati: obsojati prešuštvovanje; zalotiti pri prešuštvovanju
SSKJ²
prešuštvováti -újem nedov. (á ȗ)
nav. ekspr., pri poročeni osebi ali osebi v resni zvezi imeti spolne odnose zunaj zakona ali resne zveze: žena je prešuštvovala s sosedom
SSKJ²
pretakálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pretakanje: pretakalna odprtina / pretakalna naprava
SSKJ²
pretákanje -a s (ȃ)
glagolnik od pretakati: pretakanje tekočine; cev za pretakanje / pretakanje denarja v sklade; pretakanje dohodka / pretakanje hranilnih snovi po rastlini; hitrost pretakanja vode / opazovati pretakanje ljudi po ulici
SSKJ²
pretákati -am nedov. (ȃ)
1. s točenjem spravljati kaj tekočega v drugo posodo: pretakati mleko v kanglico; pretakati vino v nove sode
2. ekspr., s prislovnim določilom delati, povzročati, da pride denar na drugo področje, da menja lastništvo: pretakati del dobička v druge dejavnosti; denarna sredstva se pretakajo v sklade
● pretakati kri za domovino prelivati; ekspr. pretakati krokodilove solze z jokom kazati nepristno, lažno žalost, sočutje; ekspr. kaj bi pretakali solze jokali, žalovali
    pretákati se 
    1. tekoč prehajati na drugo mesto: voda se pretaka iz cevi v posodo / kri se pretaka po žilah kroži; hranljive snovi se pretakajo po telesu / nekaj se mi pretaka po želodcu; ekspr. nad njivami se pretakajo megle
    // ekspr. prehajati na drugo mesto sploh: od zbornega mesta so se dolge vrste vojakov pretakale v barake / prebivalstvo se pretaka v mesta
    // knjiž., ekspr., s prislovnim določilom v velikem številu hoditi sem in tja: po ulici se pretakajo ljudje; vozila so se pretakala po cesti v obe smeri
    2. knjiž., ekspr. širiti se, prehajati: nemir se pretaka od človeka do človeka; njegova življenjska sila se pretaka vame
    // izraža navzočnost česa čutno zaznavnega v prostoru: zelena svetloba se pretaka skozi krošnje; po sobi se pretaka tišina
    ●     knjiž. poletje se pretaka v jesen polagoma prehaja; po dolini se pretaka potok teče; ekspr. utrujenost se mi pretaka po telesu utrujen sem
    pretakajóč -a -e:
    pretakajoč solze, jih je prosila usmiljenja; pretakajoča se tekočina
SSKJ²
pretakníti in pretákniti -em dov. (ī á)
1. (z vlečenjem) spraviti navadno kaj dolgega, podolgovatega skozi kaj: pretakniti jermen; pretakniti vrvico skozi obroček / roko je pretaknil skozi ročaj kanglice
2. vtakniti drugam, na drugo mesto: pretakniti anteno; žica se ne da pretakniti
3. ekspr. prizadevno preiskati, pregledati: pretaknil je vso hišo, pa ni nič našel; pretakniti predale; pretaknili so ji vso prtljago
● pretaknil je cigaro iz enega kotička ust v drugega predel; knjiž. pretakniti iz prve prestave v drugo prestaviti
♦ gastr. pretakniti meso vstaviti v meso slanino, zelenjavo za izboljšanje okusa
    pretakníti se in pretákniti se ekspr.
    s težavo priti skozi kaj ovirajočega: komaj se je pretaknil skozi grmovje, ograjo; pretakniti se skozi okno
    // kljub oviram priti kam: moramo se pretakniti do meje / do taboriščnikov se je pretaknila vesela novica
    pretáknjen -a -o:
    pretaknjena nit
SSKJ²
pretalíti -ím dov., pretálil (ī í)
1. ponovno staliti: pretaliti srebro
2. s taljenjem spremeniti, preoblikovati: pretaliti kepe kovine v palice; pren., knjiž. strah pretaliti v zaupanje med narodi
3. s taljenjem narediti luknjo, luknjico skozi kovino: varilec je po nerodnosti pretalil pločevino
    pretaljèn -êna -o:
    pretaljena kovina
SSKJ²
pretaljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od pretaljevati: pretaljevanje kovin
SSKJ²
pretaljeváti -újem nedov. (á ȗ)
ponovno taliti: pretaljevati staro železo
SSKJ²
pretánek -nka -o tudi pretènek tudi pretenák pretènka -o in -ó [druga oblika pretənək] prid. (á; ə̀ ȃ ə̀)
preveč tanek: pretanek led; pretanek papir; stena je pretanka / pretanka palica, vrv / pretanke črte
    pretánko tudi pretenkó prisl.:
    pretanko zvaljati testo
SSKJ²
pretaníti -ím tudi pretániti -im dov., pretánil (ī í; ā ȃ)
knjiž. narediti kaj bolj vzvišeno, poduhovljeno: v pesmi je pretanil svoje intimno doživetje ljubezni
    pretánjen -a -o tudi pretanjèn -êna -o
    1. deležnik od pretaniti: pretanjena podoba sveta
    2. lep2, izbran: pretanjeno izražanje / pretanjeni slikarski dosežki
    3. zelo občutljiv, izostren: imeti pretanjen čut za lepoto / pretanjena ironija
SSKJ²
pretánjenost -i ž (ȃ)
knjiž. lastnost, značilnost pretanjenega: pretanjenost izražanja / pretanjenost občutkov
SSKJ²
pretánjšan -a -o prid. (ȃ) knjiž.
1. lep2, izbran: pretanjšani barvni kontrasti
2. zelo občutljiv, izostren: pretanjšan posluh
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pretankovésten tudi pretenkovésten -tna -o [druga oblika pretənkovestən] prid. (ẹ̄)
preveč tankovesten: pretankovesten človek / pretankovestne raziskave
SSKJ²
pretápljanje -a s (ā)
glagolnik od pretapljati: pretapljanje kovinskih palic
SSKJ²
pretápljati -am nedov. (ā)
1. pretaljevati: pretapljati odpadke kovin
2. pog. zamenjavati, spreminjati: pretapljati denar v zlato; pretapljati evre v jene
    pretápljati se ekspr.
    polagoma prehajati v kaj drugega: dan se je pretapljal v večer / žalost se pretaplja v bolečino
SSKJ²
prêt-à-porter -ja [prêtaporté -êja] m (ȇ-ẹ̑ ȇ-ȇ) obl.
linija nosljivih konfekcijskih oblačil znanih modnih oblikovalcev: modni oblikovalec se je posvetil prêt-à-porterju; francoski, italijanski prêt-à-porter; prêt-à-porter za jesen, pomlad / kolekcija prêt-à-porter; moda prêt-à-porter; v prid. rabi: prêt-à-porter moda; prêt-à-porter kolekcija
SSKJ²
pretarokírati -am dov. (ȋ)
igraje tarok prebiti, preživeti: marsikatero noč so pretarokirali
SSKJ²
pretávati -am dov. (ā)
tavajoč priti z enega konca česa do drugega: kakor slepec je pretaval mesto
// ekspr. v tavanju doseči veliko, preveliko mero: koliko sem pretaval, preden sem našel izhod
SSKJ²
pretečênost -i ž (é)
značilnost pretečenega: pretečenost dogodkov
SSKJ²
pretêči -têčem dov., pretêci pretecíte; pretékel pretêkla (é)
1. v teku
a) priti z enega konca na drugega: kobila je hitro pretekla dirkalno progo; preteči travnik / lahkotno preteči stopnice / pretekel je ves gozd, pa je ni našel v teku preiskal
b) opraviti kako pot: pretekel je še sto metrov in se zgrudil / pot do doma je pretekel
2. v teku prečkati: srnjak je pretekel železniško progo / pot mu je pretekel zajec prekrižal
3. v teku prehiteti: kmalu je pretekel tudi prve; z lahkoto je pretekel ženske; pretekel ga je za več korakov
4. tekoč preiti: izmeriti, koliko vode preteče po kanalu v eni sekundi / narasla reka večkrat preteče cesto
5. ekspr. v teku doseči veliko, preveliko mero: koliko sem takrat pretekel, se ne da povedati
6. časovno se odmakniti: od takrat so pretekli že trije dnevi; preteklo je več let
// prenehati trajati: rok za prijavo je pretekel
● knjiž. (črna) mačka mi je pretekla pot prekrižala; ekspr. še dosti vode bo preteklo, preden boš ti zrasel še veliko časa bo minilo; ekspr. voda se učisti, ko tri kamne preteče tekoča voda se zelo hitro učisti; zastar. v pridnosti je pretekel vse druge prekosil, presegel
    pretékel -êkla -o:
    ni pozabil na pretekle napore; preteklo leto; sodeloval je na preteklem svetovnem prvenstvu
    ●     ekspr. o tem je treba govoriti v preteklem času tega zdaj ni
    ♦     jezikosl. pretekli čas čas za izražanje preteklega dejanja ali glagolska oblika za tako izražanje; dovršni, nedovršni pretekli čas; pretekli pogojnik; sam.: pozabiti na preteklo; žalovati za preteklim
    pretečèn -êna -o:
    po pretečenem roku pritožba ni mogoča; prišel je pretečeni teden pretekli; pretečena pot
SSKJ²
pretèg -éga m (ȅ ẹ́)
glagolnik od pretegniti: zdravnik je ugotovil preteg mišic na hrbtu
● knjiž. zemlje ima na preteg na pretek
SSKJ²
pretéga -e ž (ẹ̑)
1. zastar. preteg: pretega žil
2. zastar. neprijetnost, težava: pripovedoval mu je o svojih pretegah; duševne pretege
3. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na vse pretege zelo: na vse pretege ga je hvalila; kričati na vse pretege
SSKJ²
pretégati -am nedov. (ẹ̄)
star. pretegovati: pretegati ude / leno se pretegati
SSKJ²
pretegníti in pretégniti -em dov. (ī ẹ́)
1. zelo iztegniti in s tem sprostiti: pretegnil je odrevenele prste; vstal je in pretegnil roke; dobro je pretegnil ude; pretegniti si noge / maček je pretegnil kremplje
2. ekspr. s čezmernim delom zelo utruditi, izmučiti: pretegniti konje, živino; pretegniti se od garanja / za nikogar se ne bom pretegnil
3. nar. gorenjsko začeti peljati, voziti; potegniti: kobila noče pretegniti / vlak je pretegnil
4. nar. opraviti težka dela: dosti vam je pretegnila, sirota; kdaj boste vi toliko pretegnili, kot sem jaz
    pretegníti se in pretégniti se
    zelo iztegniti roke, noge in telo: vstal je, zazehal in se pretegnil; stopila je iz avtomobila in se pretegnila / pretegnil se je po stolu iztegnil
    ●     ekspr. ne pretegni se, saj se tako ne mudi ne trudi se, ne prizadevaj si preveč, pretirano; boli me v križu, ker sem se pretegnil se poškodoval pri dviganju nečesa težkega; to blago se ne mečka in ne pretegne razvleče, raztegne; nar. ko se je megla pretegnila, so zagledali vas razkadila, umaknila; nar. kača se je pretegnila čez skalo zlezla; ekspr. pri delu, z delom se ne pretegne ni zelo delaven; ekspr. pretegnem se lahko, pa tega ne bom dosegel tudi z velikim trudom, prizadevanjem tega ne bom dosegel; ekspr. grem na sprehod, da se malo pretegnem razgibam
    ♦     anat. pretegniti si kite, mišice, sklepne vezi s prevelikim iztegovanjem, napenjanjem poškodovati
    pretégnjen -a -o
    1. deležnik od pretegniti: prispeli so s pretegnjenimi konji; pretegnjena mišica; pomečkana in pretegnjena obleka
    2. ekspr. zelo velik in suh: pretegnjen fant; pretegnjena postava / iztegoval je svoj pretegnjeni vrat / pretegnjen pes
    ●     v pasu je pretegnjena kot osa zelo ozka, stisnjena
SSKJ²
pretégnjenec -nca m (ẹ́)
ekspr. zelo velik in suh človek: v razredu je bilo nekaj pravih pretegnjencev
SSKJ²
pretegovánje -a s (ȃ)
glagolnik od pretegovati: pretegovanje udov / pretegovanje mu je dobro delo / pretegovanje pri delu
SSKJ²
pretegováti -újem nedov. (á ȗ)
večkrat zelo iztegniti in s tem sprostiti: pretegoval je premrle noge
    pretegováti se 
    zelo iztegovati roke, noge in telo: zlezli so iz šotorov in se začeli pretegovati; pretegovati se na postelji
    ●     ekspr. ves dan se preteguje na plaži poležava, lenari; ekspr. pri tem delu se ti najbrž ni treba pretegovati se preveč, pretirano truditi, si prizadevati
SSKJ²
pretéhtanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od pretehtati: pretehtanje okoliščin; pretehtanje pomena raziskovalnega dela / pretehtanje otrokovih sposobnosti
SSKJ²
pretéhtanost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost pretehtanega: poglobljenost in pretehtanost umetniškega izraza; pretehtanost kompozicije / pretehtanost ravnanja premišljenost
SSKJ²
pretéhtati -am dov. (ẹ̑)
1. ponovno stehtati: pretehtal je že ves krompir / ekspr. koliko blaga sem že pretehtala na tej tehtnici stehtala
2. s podrobnim razčlenjevanjem, raziskovanjem dejstev, podatkov spoznati resnične lastnosti česa: pretehtati dokaze; dobro pretehtati predpise; zapisano si lahko bolje ogledamo in pretehtamo / pretehtal ga je z enim samim pogledom; pretehtati negativno in pozitivno stran zadeve / pretehtal je, da je nova služba kot nalašč zanj ugotovil
// oceniti: pretehtati izgubo in dobiček pri poslovanju; kritično pretehtati novi način dela
// premisliti: pretehtaj in se odloči; pretehtal je svoje spomine / pretehtal je vsako besedo, preden je spregovoril; vnaprej kaj pretehtati; nič ne pretehta, kaj govori
3. knjiž. prevladati: pretehtalo je mnenje, da so ti ukrepi nujni / med nagrajenci so pretehtali mlajši ustvarjalci / ugotovili so, da razvoj turizma na tem območju pretehta prednosti, ki naj bi jih imela elektrarna odtehta
    pretéhtan -a -o:
    pretehtan izbor pesmi; pretehtana kompozicija romana; pretehtana znanstvena metoda; pretehtana odločitev; jabolka so že pretehtana; prisl.: govoriti pretehtano
SSKJ²
pretehtávanje -a s (ȃ)
glagolnik od pretehtavati: pretehtavanje načrta / pretehtavanje položaja; pretehtavanje vrednosti česa
SSKJ²
pretehtávati -am nedov. (ȃ)
s podrobnim razčlenjevanjem, raziskovanjem dejstev, podatkov spoznavati resnične lastnosti česa: pretehtavali so predsednikovo poročilo / nasprotnika sta pretehtavala drug drugega; pretehtaval je dobre in slabe strani ponudbe
// ocenjevati: pretehtaval je njegovo delo; pretehtavati kvaliteto blaga; pretehtavati politični položaj; pretehtavala je njegovo zunanjost
// premišljati: pretehtavala je njegove besede / pretehtavati dogodke iz preteklosti; pretehtaval je, kaj naj stori
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pretehtováti -újem nedov. (á ȗ)
pretehtavati: pretehtovati novo znanstveno metodo / pretehtovati možnosti za rešitev / dolgo je pretehtoval njegove besede / kaj naj storim, je pretehtoval
SSKJ²
pretèk -éka m (ȅ ẹ́)
1. glagolnik od preteči: med pretekom ceste je padel / pretek dobe; pretek prvih dnevnih ur / publ. po preteku dveh let se je vrnil po dveh letih
2. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi z na izraža zelo veliko količino, množino: blaga je na pretek; časa, vsega ima na pretek
SSKJ²
pretékati -am nedov. (ẹ̑)
1. v teku večkrat prečkati: tukaj divjad preteka cesto
2. v teku prehitevati: pretekati počasnejše tekmovalce
● zastar. čas nam je hitro pretekal mineval; nar. streha preteka pušča; zastar. posode so preveč polne, voda preteka teče, se zliva čez rob; zastar. dolino preteka mirna reka po dolini teče; zastar. v znanju ga je pretekal prekašal, presegal
SSKJ²
pretêklik -a m (é)
jezikosl. glagolska oblika za izražanje preteklega dejanja: preteklik in prihodnjik
SSKJ²
pretêklost -i ž (é)
1. čas, ki je minil: tako ravnanje je znano iz preteklosti; to se je dogajalo v bližnji preteklosti; daljna preteklost; ekspr. siva preteklost; preteklost in prihodnost / vsi dogodki preteklosti so mu stopili pred oči
2. obstoj, stanje česa v tem času: raziskovati kulturno, nacionalno preteklost; skušal je ugotoviti njegovo politično preteklost; pripovedoval je o svoji preteklosti / ni me sram preteklosti
● ekspr. vse to je preteklost je minilo; publ. pretrgal je s svojo preteklostjo začel je živeti drugače; ekspr. to je človek z bogato preteklostjo ki je veliko doživel; ekspr. ženska sumljive preteklosti moralno oporečna v preteklosti
SSKJ²
pretekniti gl. pretakniti
SSKJ²
pretelováditi -im dov. (á ȃ)
1. (s telovadbo) razgibati: pretelovaditi telo; vstal je in se pretelovadil
2. ekspr. z napornim gibanjem priti: komaj smo pretelovadili na skalno polico; pretelovaditi se skozi luknjo v stropu; pren. on se bo že pretelovadil skozi vse nerodne situacije
● pretelovaditi prvo in drugo vajo narediti, opraviti
SSKJ²
pretemà tudi pretèma [pretəma] povdk. (ȁ; ə̀)
preveč tema: pretema je že, da bi šel skozi gozd
SSKJ²
pretèmen tudi pretemèn -tèmna -o tudi -ó, stil. pretemán -mnà -ò [pretəmən] prid. (ə̀ ə̏ ə̀; ȃ ȁ)
1. preveč temen: pretemna barva; pretemna obleka / pretemna noč
● ekspr. prikazati kaj s pretemnimi barvami preveč negativno
2. ekspr. zelo temen: všeč so mu njene pretemne oči / temna pretemna je noč
    pretemnó in pretèmno prisl.:
    pretemno se oblači / v povedni rabi pretemno je, da bi kaj videl
SSKJ²
pretenak gl. pretanek
SSKJ²
pretenciózen -zna -o prid. (ọ̑) knjiž.
1. umetniško, strokovno zahteven: pretenciozni znanstveni preizkusi; manj pretenciozna komedija; pretenciozno filmsko delo / pesniška zbirka nima pretencioznih ciljev
// težko izvedljiv: pretenciozni načrti / pretenciozne ambicije
● knjiž. članek s pretencioznim naslovom veliko obetajočim
2. ki si prizadeva doseči, izraziti več, kot dejansko zmore: ambiciozen in celo pretenciozen človek; ekspr. te ideje so iznajdba pretencioznih in bolnih možganov / nekoliko pretenciozni dialog drame
    pretenciózno prisl.:
    avtor je zgodbo zastavil zelo pretenciozno
SSKJ²
pretencióznost -i ž (ọ̑)
knjiž. umetniška, strokovna zahtevnost: pretencioznost načrta / ekspr. njegovo besedilo je nasprotje pretencioznosti je preprosto, razumljivo
SSKJ²
pretendènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
knjiž. kdor izraža zahtevo po čem, navadno po naslovu, položaju: bil je pretendent za vodilni položaj v vladi / pretendent na prestol / je več pretendentov za nagrado kandidatov
SSKJ²
pretendêntka tudi pretendéntka -e ž (ē; ẹ̄)
knjiž. ženska ali država, ustanova, ki izraža zahtevo po čem, navadno po naslovu, položaju: pretendentka na prestol / pretendentka za članstvo v Evropski uniji
SSKJ²
pretendírati -am nedov. (ȋ) knjiž., v zvezi z na
1. izražati zahtevo po naslovu, položaju: pretendirati na mesto voditelja v stranki; ne pretendira na položaj v vladi / pretendirati na prestol
2. izraža namen, hotenje osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo: pretendirati na znanstveno spoznavanje družbe / črtica ne pretendira na globljo psihološko analizo; knjiga pretendira na to, da bi bila znanstveno delo pisana je z namenom, da bi bila znanstveno delo
SSKJ²
pretenek gl. pretanek
SSKJ²
pretênje -a s (é)
glagolnik od pretiti: pretenje in pregovarjanje ni pomagalo
SSKJ²
preténtan -a -o prid. (ẹ̄)
nar. presnet, šmentan: ti pretentani fant; pretentana trmoglavost
SSKJ²
pretentáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. prevarati, ukaniti: pretental je policijske agente, nasprotnika; še samega hudiča bi pretental
// pregovoriti, pridobiti: pretentala ga je, da je dovolil; ti me že znaš pretentati; pretentati koga z lepimi besedami
// ogoljufati: pretental jo je za veliko vsoto denarja; pretentati koga pri kupčiji
    pretentán -a -o:
    čutil se je pretentanega
SSKJ²
pretentávati -am nedov. (ȃ)
ekspr. pregovarjati, pridobivati: pretentavala ga je z lepimi besedami in ljubkovanjem
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pretenzíja tudi preténzija -e ž (ȋ; ẹ́) knjiž.
1. zahteva po naslovu, položaju: imeti pretenzije na vodstvo / ozemeljske pretenzije; politična pretenzija; pretenzije na prestol
// nav. mn. zahteva sploh: zastavili so si višje pretenzije glede znanstvene naravnanosti pouka; umetniške, znanstvene pretenzije / lotiti se stvari z velikimi pretenzijami; človek brez pretenzij; knjiga je pisana brez posebnih pretenzij brez namena, da bi bila umetniško, znanstveno delo
2. namen, namera: človek ima pretenzijo podati izčrpno analizo stanja; nimam pretenzije napisati zgodovinsko knjigo
SSKJ²
pretèp -épa m (ȅ ẹ́)
medsebojno dajanje udarcev: iz prepira se je razvil pretep; bil je zapleten v pretep; fantovski pretepi; ekspr. krvav pretep; pretep med šolarji, s sosedom; pretep s koli, z noži; vzroki za pretep
SSKJ²
pretepáč -a m (á)
ekspr. kdor se (rad) tepe, pretepa: bil je pijanec in pretepač; vaški pretepači / miriti pretepače
// kdor (rad) tepe, pretepa: bil je neusmiljen pretepač živine
SSKJ²
pretepáčka -e ž (ȃ)
ekspr. ženska, ki se (rada) tepe, pretepa: kot deklica je bila jezljivka in pretepačka
SSKJ²
pretépanje -a s (ẹ̄)
glagolnik od pretepati: pretepanje otrok je prepovedano; s pretepanjem ni nič dosegel
SSKJ²
pretepáški -a -o prid. (á)
ki se rad pretepa: pretepaški fantje / pretepaške navade
SSKJ²
pretepáštvo -a s (ȃ)
dejavnost pretepačev: boriti se proti pretepaštvu; bili so žrtve pretepaštva / kdaj ga bo minila razposajenost in pretepaštvo nagnjenje k tej dejavnosti
SSKJ²
pretépati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
večkrat zelo tepsti: že vsa leta jo mož pretepa; otroke pretepa s palico; pretepati do krvi / nehaj pretepati žival tepsti
    pretépati se 
    medsebojno si dajati udarce: spet se pretepajo / rad se pretepa
    ●     ekspr. ne bom se pretepal za tujce bojeval
SSKJ²
pretepávati -am nedov. (ȃ)
star. pretepati: pretepava ženo in otroke / pretepavati žival z bičem / otroci so se radi pretepavali
SSKJ²
pretepênec -nca m (é)
kdor je pretepen: pretepenca sta bila v nezavesti; močiti pretepenca
SSKJ²
pretêpsti -têpem dov., pretépel pretêpla (é)
zelo natepsti: v jezi je pretepel hčerko; pretepsti s palico; ekspr. nečloveško so ga pretepli; ekspr. pretepsti koga do mrtvega; pretepel ga je kot psa; ekspr. pretepel ga bo, da bo ves črn
● ekspr. najrajši bi se pretepel zelo sem jezen nase
    pretepèn -êna -o:
    pretepeno telo; pretepen do krvi
    ●     tak sem, kot bi bil pretepen zelo sem utrujen; odšel je kot pretepen pes ponižno, nesamozavestno
SSKJ²
preteptáti -ám [tudi pretəptati] dov. (á ȃ)
popolnoma, v celoti steptati: preteptati sneg / s smučmi preteptati skakalnico
SSKJ²
pretêsen stil. pretesán -têsna -o tudi -ó prid. (é ȃ é)
preveč tesen: pretesni čevlji; pretesna obleka / čoln je pretesen; pretesna soba / ekspr. živeti pretesno, omejeno življenje / pretesni odnosi; pretesna zveza
    pretesnó tudi pretêsno prisl.:
    obleka se ji pretesno prilega / v povedni rabi v sobi je pretesno
SSKJ²
pretét -a -o prid. (ẹ̑)
nar. presnet, šmentan: preteti potuhnjenec, spet ima nekaj za bregom; ta preteta živalca se mu je spretno umikala
    pretéto prisl.:
    preteto dobro mu gre; to je tako preteto lahko reči / kot vzklik preteto, če to ni od sile
SSKJ²
pretézati -am nedov. (ẹ̄)
pretegovati: pretezal je otrdele noge / pretezal se je in zehal / pretezati se na postelji
● ekspr. ne bom se pretezal se preveč, pretirano trudil, si prizadeval
SSKJ²
pretéža -e ž (ẹ́)
žel. teža, večja od dovoljene: ugotoviti pretežo; preteža vagona / preteža vlaka teža vlaka, večja od dovoljene vlečne moči lokomotive
SSKJ²
pretežáven -vna -o prid. (á ā)
preveč težaven: pretežaven vzpon; to je zanj pretežavna naloga; pretežavno delo, vprašanje / ekspr. znajti se v pretežavnem položaju zelo težavnem
SSKJ²
pretêžek in pretežák -têžka -o tudi -ó prid.(é ȃ é)
preveč težek: pretežek tovor; voz je pretežek; pretežka žival / pretežke naloge; pretežka služba / to je zanj pretežka hrana / pretežko življenje
    pretežkó prisl.:
    to mu ni bilo pretežko storiti
SSKJ²
pretéžen -žna -o prid. (ẹ̄)
1. z izrazom količine ki obsega, predstavlja večji del česa: pretežni del izobražencev se jim je pridružil; pretežen del svojega življenja je preživel na kmetih; mnenje pretežne večine / publ. oboroženi so v pretežni meri s sodobnim orožjem v glavnem, pretežno; prebivalci tega območja so v pretežni večini priseljenci večinoma
2. ki obstaja v razmeroma veliki meri, stopnji: upoštevati pretežni vpliv okolja; pretežna oblačnost / publ. z doseženim stanjem so v pretežni meri zadovoljni precej, pretežno
    pretéžno prisl.:
    preživlja se pretežno z nabiranjem zelišč; to je pretežno njegova zasluga; pretežno oblačno bo
SSKJ²
pretéžkati -am dov. (ẹ̑)
ekspr. pretehtati, presoditi: pretežkaj še enkrat svojo ceno
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pretéžnost -i ž (ẹ̄)
dejstvo, da kaj obsega, predstavlja večji del česa: kritizirati pretežnost samo sprotnih, praktičnih nalog v delovnem načrtu / pretežnost sivih tonov na sliki razmeroma velika mera, stopnja
● star. hoteli so mu dokazati svojo pretežnost in prednost prevlado, premoč
SSKJ²
pretičáti -ím dov. (á í)
ekspr. prebiti2, preživeti: vse dneve pretiči doma pri knjigah / skoraj dve leti je pretičal v ječi
SSKJ²
pretíčen -čna -o prid. (ȋ)
knjiž. prestaven1: pretično kolesje
SSKJ²
pretíh -a -o prid.(ȋ í)
preveč tih: pretih govor; pretiho petje / pretiho dekle
    pretího prisl.:
    pretiho govoriti
SSKJ²
pretíhniti -em dov. (í ȋ)
knjiž. premolkniti: za hip pretihniti / zvonjenje je pretihnilo / razbijanje je pretihnilo prenehalo
SSKJ²
pretihotápiti -im dov. (á ȃ)
skrivaj, na nedovoljen način prenesti, spraviti
a) čez državno mejo: pretihotapiti orožje / ukradel je konja in ga pretihotapil čez mejo / pretihotapiti vohuna
b) kam sploh: pretihotapiti pismo v zapor
● ekspr. pretihotapil je steklenico v sobo skrivaj, neopazno prenesel
    pretihotápiti se ekspr.
    skrivaj, neopazno priti: pretihotapiti se do hiš, v sotesko; kot tat se je pretihotapil v sobo
    pretihotápljen -a -o:
    pretihotapljena mamila; pretihotapljeno sporočilo
SSKJ²
pretihotápljati -am nedov. (á)
skrivaj, na nedovoljen način prenašati, spravljati čez državno mejo: pretihotapljati radijske aparate / pretihotapljati ljudi
SSKJ²
pretík -a m (ȋ)
glagolnik od pretakniti: pretik antene
SSKJ²
pretikálen -lna -o prid. (ȃ)
1. preklopen: pretikalna naprava
2. knjiž. prestaven1: pretikalna ročica
SSKJ²
pretikálnica -e ž (ȃ)
gastr. igla za prebadanje živil: s pretikalnico potisniti slanino v meso; s pretikalnico ugotoviti, ali je kruh pečen
SSKJ²
pretikálnik -a m (ȃ)
1. ptt, nekdaj ročna posredovalna naprava za telegrafske in telefonske zveze: zamenjati pretikalnik z avtomatsko napravo
2. elektr. preklopnik: pretikalnik se je pokvaril
SSKJ²
pretikálo -a s (á)
1. elektr. preklopnik: naprava ima več pretikal / čepovno pretikalo ki se preklaplja s čepi
2. knjiž. prestavna ročica: pretikalo pri avtomobilu se je pokvarilo
SSKJ²
pretíkanje -a s (ȋ)
glagolnik od pretikati: pretikanje antene / za mirno vožnjo je važno pravočasno pretikanje / pretikanje mesa s slanino / utrujen je bil od pretikanja po gozdu
SSKJ²
pretíkati -am nedov. (ȋ)
1. (z vlečenjem) spravljati navadno kaj dolgega, podolgovatega skozi kaj: pretikati nit; pretikati jermen skozi luknje
2. vtikati drugam, na drugo mesto: pretikati žareče palice iz stroja v stroj
3. ekspr. prizadevno preiskovati, pregledovati: pretikati sobo za sobo; pretikati po žepih
● knjiž. v tem avtomobilu je lahko pretikati prestavljati; ekspr. konj je komaj pretikal suhe noge hodil; ekspr. nemirno je pretikala škatlico med prsti predevala
♦ gastr. pretikati meso vstavljati v meso slanino, zelenjavo za izboljšanje okusa
    pretíkati se 
    1. ekspr. s težavo iti skozi kaj ovirajočega: pretikati se skozi gozd; zašli so v grmovje in se le počasi pretikali naprej / pretikal se je proti severu / pretikati se skozi gnečo riniti
    2. zastar. potepati se, pohajkovati: kar naprej se samo pretika; rad se je pretikal po ulicah
    3. ekspr., navadno s prislovnim določilom (s težavo) se preživljati: ne vem, kako se bomo pretikali; pretikal se bom, kakor bom vedel in znal / komaj se še pretikamo iz meseca v mesec
SSKJ²
pretílec -lca [pretilca in pretiu̯ca] m (ȋ)
kdor preti: učenci so kmalu spoznali, da je učitelj samo pretilec, ki ne kaznuje
SSKJ²
pretílen -lna -o prid. (ȋ)
ki preti: pretilne besede / pretilna pisma
SSKJ²
pretín -a m (ȋ)
knjiž. pregrada, predelna stena: velik zaboj, pregrajen s pretini / mišičnat pretin
♦ anat. nosni pretin pregrada iz kosti in hrustanca med levo in desno polovico nosne votline; srčni pretin mišična pregrada med levim in desnim delom srca; bot. pretini delijo plodnico v predale
SSKJ²
pretípati -am in -ljem dov. (ī ȋ)
1. tipajoč se dotakniti česa na več mestih: sadja ne bom jedel, ker si ga pretipal / pretipati s prsti, z roko
// s tipanjem preiskati: preden sede, pretipa naslonjalo in sedež; hitro so jim pretipali žepe / pretipali so ga, ker so sumili, da je oborožen / zdravnik mu je pretipal boleče mesto; pretipal si je roko in čutil, da ni zlomljena; pren. z očmi pretipati koga od nog do glave
2. ekspr. temeljito izprašati: hotel ga je pobliže spoznati in pretipati; pretipaj ga, kaj misli / preiskovalci so obtožene pošteno pretipali / imel je nalogo pretipati anarhistične organizacije raziskati njihovo delovanje
● ekspr. cesto so pretipali z reflektorji preiskali; ekspr. pretipali so vsako hišo preiskali; ekspr. pretipati komu obisti s temeljitim izpraševanjem, poizvedovanjem razkriti, odkriti zlasti negativne lastnosti, ravnanje koga
3. ekspr. natepsti, pretepsti: če ga nekoliko pretipate, mu ne bo škodilo; pretipati koga s palico
    pretípati se 
    tipajoč priti: v temi se pretipati do okna, iz hiše, skozi sobo; pren. pretipati se do jedra problema
SSKJ²
pretipávati -am nedov. (ȃ)
1. tipajoč se dotikati česa na več mestih: skrbno je pretipaval bankovce; otrok pretipava igračo / žuželka je s tipalkami previdno pretipavala hrano
// s tipanjem preiskovati: pretipavati žepe / zdravnik mu je pretipaval trebuh
● ekspr. radar ves čas pretipava nebo preiskuje
2. ekspr. temeljito izpraševati: dolgo ga je pretipaval / če te bodo kaj pretipavali, se naredi neumnega
SSKJ²
pretípkati -am dov. (ȋ)
1. prepisati na pisalni stroj: pretipkati rokopis; pretipkati v štirih izvodih
2. adm. natipkati čez kaj že natipkanega: pretipkati napačno črko; pretipkati s črko iks
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pretipkávanje -a s (ȃ)
glagolnik od pretipkavati: tipkanje in pretipkavanje
SSKJ²
pretipkávati -am nedov. (ȃ)
prepisovati na pisalni stroj: pretipkavati govor, rokopis / nekaj pretipkava na pisalnem stroju
SSKJ²
pretipkováti -újem nedov. (á ȗ)
pretipkavati: strojepiska pretipkuje okrožnice
SSKJ²
pretíranost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost pretiranega: pretiranost izjave; ta načrt je zaradi svoje pretiranosti nemogoč / pretiranosti v vedenju
SSKJ²
pretírati -am dov. (ȋ)
1. dati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: pretiral je pomen ideje v romanu; mnoge stvari je pretiral
2. narediti, uporabiti kaj v preveliki meri, v prevelikem obsegu: pretirati v hvaljenju česa, v skrbi za kaj / pretiral je svoj čudni način govorjenja
    pretíran -a -o
    1. deležnik od pretirati: vaša ocena položaja je v marsičem pretirana
    2. ki se zelo razlikuje od povprečnosti: pretirani gibi; ta novica je pretirana; pretirano narodnjaštvo
    3. ki je, nastopa v preveliki meri: pretirana občutljivost; pretirana vljudnost; pretirano uživanje tablet / ta cena je pretirana previsoka; prisl.: pretirano hvaliti koga; imeti pretirano dobro mnenje o sebi; biti pretirano občutljiv, sramežljiv; film mi ni bil pretirano všeč; sam.: v njegovem govorjenju je nekaj bolestno pretiranega
SSKJ²
pretirávanje -a s (ȃ)
glagolnik od pretiravati: njegovemu pretiravanju se je nasmehnila / brez pretiravanja lahko rečemo, da je odlično opravil svojo nalogo / pretiravanje v zahtevah, s samovoljnostjo / kaditi smeš, toda brez pretiravanja
♦ lit. pesnik rad uporablja pretiravanja hiperbole
SSKJ²
pretirávati -am nedov. (ȃ)
1. dajati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: pretiraval je svoja junaštva; z izjavo, da najrajši živi v samoti, precej pretirava; ni se spremenil, še zmeraj rad pretirava / ne da bi pretiraval, lahko rečem, da je knjiga odlična; oče in mati sta ga nosila na rokah, če smem nekoliko pretiravati
2. delati, uporabljati kaj v preveliki meri, v prevelikem obsegu: v svojem navdušenju pretiravajo; pretiravala je v izbranem oblačenju; režiser je pretiraval z odrskimi efekti / čeprav je vedel, da zaradi slabega zdravja ne sme pretiravati, je hodil zelo hitro
SSKJ²
pretíriti -im dov. (í ȋ)
knjiž. narediti kaj zasneženega prehodno, prevozno: pretiriti zasneženo pot
SSKJ²
pretís -a m (ȋ)
tisk. premočen odtis, ki se pozna na drugi strani:
SSKJ²
pretísk -a m (ȋ)
glagolnik od pretiskati: pretisk bankovcev, znamk / komisija za pretiske
● pretisk iz letopisa ponatis
♦ filat. z dodatnim, kasnejšim tiskanjem nastala sprememba številke, ki označuje nominalno vrednost
SSKJ²
pretiskár -ja m (á)
nekdaj kdor se poklicno ukvarja s prenašanjem odtisov na tiskovno ploščo: litograf in pretiskar
SSKJ²
pretískati -am dov. (í)
1. natisniti kaj čez kaj, kar je že natisnjeno: pretiskati naslov / pretiskati bone
2. ponovno potiskati: pretiskati papir s kričečimi barvami
    pretískan -a -o:
    pretiskano besedilo
    ♦     filat. pretiskana znamka znamka, na kateri je z dodatnim, kasnejšim tiskanjem spremenjeno besedilo ali številka, ki označuje nominalno vrednost
SSKJ²
pretiskávati -am nedov. (ȃ)
tiskati kaj čez kaj, kar je že natisnjeno: pretiskavati vrednotnice, znamke
SSKJ²
pretísniti -em dov. (í ȋ)
zelo stisniti, navadno čez sredino: pretisniti korenino, žilo; vrv je ujetniku pretisnila roke; pretisniti se čez pas; po nesreči si je pretisnil prst / hlod ga je pretisnil čez prsi
● pretisniti zmes skozi sito pretlačiti
    pretísniti se ekspr.
    s težavo priti skozi kaj ozkega, ovirajočega: pretisniti se skozi luknjo / mirno se je pretisnila mimo njega
    pretísnjen -a -o:
    čez pas, v pasu pretisnjena ženska; zdelo se mu je, da ima vse prsi pretisnjene
SSKJ²
pretísnjenost -i ž (ȋ)
stanje pretisnjenega: pretisnjenost telesa, žile
SSKJ²
pretiščáti se -ím se dov. (á í)
ekspr. preriniti se: pretiščati se skozi ozko luknjo
SSKJ²
pretíti -ím nedov. (ī í)
1. obljubljati, napovedovati komu kaj neprijetnega, hudega: pretil je, da jo bo pustil samo; mati mu je pretila s kaznijo / ekspr.: reka preti prestopiti bregove, da bo prestopila bregove; oblaki pretijo s točo
// zastrašujoče zamahovati s čim: pretil mu je z dolgo palico; pretiti komu s stisnjeno pestjo
2. biti na tem, da nastopi: pretila je nevarnost gripe; preti jim finančni polom; ekspr. smrt jim preti na vsakem koraku
    pretèč -éča -e:
    preteči oblaki; njegov pogled je bil preteč; preteča kretnja; preteča nevarnost; prisl.: preteče gledati, vprašati
SSKJ²
pretkán -a -o prid. (á)
ekspr. zvit, prebrisan: pretkan računar; to je pretkana sleparka / pretkan izraz v očeh / pretkane diplomatske spletke; prim. pretkati
SSKJ²
pretkánec -nca m (á)
ekspr. zvit, prebrisan človek: pretkanec se je pravi čas izmuznil; to je star, velik pretkanec
SSKJ²
pretkánka -e ž (á)
ekspr. zvita, prebrisana ženska: njegova hči je prava pretkanka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pretkánost -i ž (á)
ekspr. zvitost, prebrisanost: čudil se je njegovi pretkanosti; ženska pretkanost / diplomatska pretkanost
SSKJ²
pretkáti -tkèm dov. (á ȅ)
s tkanjem narediti, da pride v blago, vzorec še druga, drugačna nit: pretkati blago z zlatimi nitkami / pretkati prt z rožami; pren. pisatelj je vse dogajanje pretkal s pesniškimi opisi
    pretkán -a -o:
    s srebrnimi nitmi pretkan jopič; nasmeh, pretkan z žalostjo; 
prim. pretkan
SSKJ²
pretlačevánje -a s (ȃ)
glagolnik od pretlačevati: pretlačevanje krompirja, sadja
SSKJ²
pretlačeváti -újem nedov. (á ȗ)
s tlačenjem spravljati skozi kaj: pretlačevati skozi sito / pretlačevati paradižnik, sadje
SSKJ²
pretláčiti -im, in pretlačíti in pretláčiti -im dov. (á ȃ; ī á ȃ)
1. s tlačenjem spravljati skozi kaj: pretlačiti paradižnik skozi sito / pretlačiti kuhan fižol
2. popolnoma, v celoti stlačiti: pretlačiti grozdje; dobro pretlačiti krompir, da ne ostanejo koščki
    pretláčen -a -o:
    pretlačena skuta; pretlačeno sadje
SSKJ²
pretlakováti -újem dov. in nedov. (á ȗ)
na novo tlakovati: pretlakovati trg, ulico
SSKJ²
pretléti -ím dov., pretlì (ẹ́ í)
zaradi tlenja poškodovati se, uničiti se: plašč mu je pri ognju pretlel
SSKJ²
prétnja -e ž (ẹ̄)
obljuba, napoved komu česa neprijetnega, hudega: ustrašiti se pretnje; ni se zmenil za njegove pretnje in svarila; nevarna pretnja; pretnja s smrtjo
SSKJ²
pretóčen -čna -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na pretok: povečati pretočne zmogljivosti jarka / pretočna cev; pretočna naprava / meriti pretočno količino vode / prometno bolj, manj pretočen odsek; slabo pretočna cesta; ministrstva naj ne bi bila ozka grla, temveč pretočne institucije
♦ elektr. pretočna elektrarna hidroelektrarna brez večjega akumulacijskega bazena; grad. pretočno polje jeza odprtina, skozi katero lahko teče voda čez jez, skozi jez; teh. pretočni bojler bojler, v katerem se voda greje, ko teče skozenj
2. ki se prenaša prek interneta ali drugih omrežij in se predvaja sprotno ali z majhno zakasnitvijo: pretočni video; pretočne datoteke; pretočna glasba; pretočno predvajanje zvoka / pretočne vsebine
SSKJ²
pretočítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od pretočiti: pretočitev vina v nove sode
♦ geogr. pojav, da pritok enega porečja z erozijo povzroči, da začne vanj pritekati voda drugega porečja
SSKJ²
pretočíti -tóčim dov. (ī ọ́)
s točenjem spraviti kaj tekočega v drugo posodo: pretočiti vino iz soda v steklenice / pretočiti kis skozi cedilo
● pretočiti kri za domovino preliti; ekspr. za njim so pretočili veliko solz so veliko jokali, žalovali; knjiž., ekspr. pretočiti svoja občutja v verze izraziti, izpovedati jih v verzih
    pretočíti se 
    1. tekoč preiti na drugo mesto: voda se je pretočila iz enega rezervoarja v drugega / pesek v peščeni uri se je pretočil
    2. knjiž., ekspr. razširiti se, preiti: silna moč se je pretočila od moža do moža; njegova volja se je pretočila v poslušalce
    pretóčen -a -o:
    izmeriti količino pretočenega goriva; vino je pretočeno
SSKJ²
pretóčnost -i ž (ọ̑)
lastnost, značilnost pretočnega: izboljšati pretočnost prometa; premajhna pretočnost meje, struge; pretočnost in preglednost križišč
SSKJ²
pretòk -óka m (ȍ ọ́)
1. glagolnik od pretakati ali pretočiti: pravočasen pretok vina / omogočiti pretok plina, zraka; ovirati pretok; cevi za pretok vode / pretok krvi / pretok kapitala / pretok informacij, podatkov; pretok prometa, vozil
// količina plina, tekočine, ki preide v časovni enoti skozi izbrani presek: pretok zraka se poveča, zmanjša; izmeriti pretok vode
2. prekop, kanal: jezeri sta povezani s pretokom; z ločjem zarasel pretok / izkopati pretok
♦ fiz. magnetni pretok količina, ki je produkt gostote magnetnega polja in površine ploskve, skozi katero to polje pravokotno poteka
SSKJ²
pretóka -e ž (ọ̑)
star. struga: pretoke so suhe; voda teče po pretoki
SSKJ²
pretôlči -tôlčem [pretou̯či] dov., pretôlci pretôlcite in pretolcíte; pretôlkel pretôlkla (ó)
1. s tolčenjem, udarci narediti luknjo, odprtino skozi kaj: pretolči led na plitvini
2. ekspr. natepsti, pretepsti: hotel ga je pretolči; pretolkli so jih do smrti
3. ekspr. prebiti2, preživeti: vojno je pretolkel po taboriščih; zimo smo srečno pretolkli / vseh sedemdeset let je pretolkla v revščini / vse so prodali, da bi pretolkli težke čase
● ekspr. počasi bom že pretolkel to pot prehodil
    pretôlči se ekspr.
    prebiti se: pretolči se skozi gosto smrečje / pretolči se do cilja; moramo se pretolči do ljudi, naselja / bataljon se je pretolkel na osvobojeno ozemlje; pretolči se skozi zasede / s temi prihranki se morajo pretolči do pomladi / pretolči se skozi revščino
    ●     ekspr. komaj se je pretolkel skozi knjigo jo s težavo prebral
SSKJ²
pretolmáčiti -im dov. (á ȃ) star.
1. razložiti, pojasniti: pretolmačiti predpise; pretolmačil ji je smisel svojih besed; ni si znal pretolmačiti njihovega ravnanja
2. prevesti1: pretolmačiti tuje besede; poslanikov govor so hitro pretolmačili
SSKJ²
pretòp -ôpa -o prid. (ȍ ó)
preveč top: pretop nož; pretopa sekira / pretop človek; pretop je, da bi to razumel / ekspr. pretopo vedenje
SSKJ²
pretôpel tudi pretópel -tôpla -o stil. -ó [pretopəu̯] prid. (ó; ọ́ ó)
preveč topel: pretopel zrak; pretopla voda; to pivo je pretoplo / pretopel plašč
    pretôplo in pretopló prisl.:
    pretoplo se obleči / v povedni rabi pri vas je pretoplo
SSKJ²
pretopítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od pretopiti: pretopitev železa / pretopitev blaga v denar
SSKJ²
pretopíti -ím dov., pretópil (ī í)
1. pretaliti: pretopiti kovino / pretopiti zlato v zlate palice; pren., ekspr. življenjsko izkustvo je pesnik pretopil v umetniški izraz
2. pog. zamenjati, spremeniti: pretopiti blago v denar; pretopiti denar v zlato; pretopiti evre v jene
    pretopíti se ekspr.
    polagoma preiti v kaj drugega: mesečina se je pretopila v meglice / vsa sovražnost se je pretopila v naklonjenost
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prétor -ja m (ẹ̑)
zgod., pri starih Rimljanih višji uradnik, izvoljen za eno leto, ki vodi sodne zadeve: pretorji in kvestorji
SSKJ²
pretórij -a m (ọ́)
zgod., pri starih Rimljanih prostor, kraj, kjer je nastanjen (vrhovni) poveljnik vojske: bojni posvet je bil v pretoriju; vojaki iz pretorija
SSKJ²
pretorijánec -nca m (ȃ)
zgod., pri starih Rimljanih vojak telesne straže cesarja ali vrhovnega poveljnika: oddelek pretorijancev
SSKJ²
pretorijánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pretorijance: pretorijanska legija / pretorijanski vojaki
SSKJ²
prétorski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na pretorje: pretorski edikti / pretorska palača
SSKJ²
pretovárjanje -a s (á)
glagolnik od pretovarjati: pri pretovarjanju je zaposlenih veliko delavcev; hitro pretovarjanje; iztovarjanje in pretovarjanje
SSKJ²
pretovárjati -am nedov. (á)
spravljati kaj z enega prevoznega sredstva na drugo: pretovarjati žito na ladje / pretovarjati blago v skladišča
SSKJ²
pretôvor -óra in -ôra m (ó ọ́, ó)
glagolnik od pretovoriti: pretovor blaga / publ. delavci pri pretovoru pri pretovarjanju
SSKJ²
pretovóren in pretovôren -rna -o prid. (ọ́; ó)
nanašajoč se na pretovarjanje: pretovorna postaja / zaposliti več pretovornih delavcev
SSKJ²
pretovóriti -im tudi pretovoríti -ím dov., pretovóril (ọ̄ ọ̑; ī í)
spraviti kaj z enega prevoznega sredstva na drugo: zaboj so pretovorili na voz; v enem dnevu pretovorijo pet tisoč ton cementa / pretovoriti blago s kamionov v skladišče
// prenesti kaj na tovorni živini: pretovoril je veliko platna in vina
● ekspr. mula je prehodila in pretovorila vso Dolenjsko nosila tovor po vsej Dolenjski; ekspr. v tistih hribih morajo vse pretovoriti na hrbtu prenesti
    pretovórjen -a -o tudi pretovorjèn -êna -o:
    blago je bilo pretovorjeno na vlak
SSKJ²
pretrájati -am dov. (ȃ)
knjiž. preživeti: njegovo delo bo pretrajalo naš čas / ljubezen pretraja tudi preizkušnjo
SSKJ²
pretrápast -a -o prid. (á)
pog. preveč neumen, nespameten: pretrapasta je, da bi to razumela / to so pretrapaste izjave za tako resnega človeka
    pretrápasto prisl.:
    pretrapasto odgovarjati / v povedni rabi pretrapasto bi bilo, če bi se odpovedali plačilu
SSKJ²
pretŕd -a -o tudi -ó prid. (ȓ ŕ)
preveč trd: pretrda blazina; pretrdo ležišče / pretrdo meso / to usnje je pretrdo / ekspr.: preskop in pretrd človek; pretrd je z otroki / ekspr. pretrde poteze na obrazu
● ekspr. učenec je pretrde glave se pretežko uči; ekspr. ta naloga je za nas pretrd oreh je pretežka, je ne zmoremo
    pretrdó tudi pretŕdo prisl.:
    pretrdo ravnati s kom
SSKJ²
pretrebíti in pretrébiti -im, tudi pretrébiti -im dov. (ī ẹ́; ẹ́)
zastar. preredčiti, razredčiti: pretrebiti sadike
SSKJ²
pretreníranost -i ž (ȋ)
šport. stanje zmanjšane zmogljivosti športnika zaradi pretiranega treniranja: pri plavalcih se je kmalu pokazala pretreniranost
SSKJ²
pretrès -ésa m (ȅ ẹ́)
1. zelo močen čustveni odziv zaradi zlasti negativnega doživetja: doživeti pretres; to razočaranje je povzročilo v njem pretres; opomoči si od pretresa / čustveni, duševni, živčni pretres
2. glagolnik od pretresti: pretres žita v vreče / pretres načrta, predlogov; kratek pretres pomenov manj znanih besed / kritičen pretres umetnine / dati, vzeti kaj v pretres
♦ med. pretres možganov funkcijska prizadetost možganov zaradi udarca, padca
3. nav. ekspr. kar ima za posledico bistvene spremembe: to je bil odločilen reorganizacijski pretres; doba velikih družbenih pretresov / potekati brez pretresov / njena ljubezen je doživljala pretrese
SSKJ²
pretrésanje -a s (ẹ́)
glagolnik od pretresati: pretresanje žita v drugo vrečo / pretresanje predloga o izboljšanju položaja / kritično pretresanje biografskih podatkov
SSKJ²
pretrésati -am nedov. (ẹ́)
1. spravljati kaj sipkega, drobnega v drugo posodo: pretresati krompir v gajbe; pretresa moko v manjšo vrečo
2. vsestransko proučevati, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve: pretresati dokaze; pretresati predloge za izboljšanje česa / njegovi romani kritično pretresajo politična in družbena vprašanja / na sejah so pretresali tekoče probleme so se pogovarjali o njih
3. vzbujati močen čustveni odziv, zlasti sočutje, žalost: taki dogodki človeka pretresajo / žalostni spomini ji pretresajo srce / Prešernove pesmi bralca pretresajo vzbujajo v njem občudovanje
4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: državo so pretresali notranji boji, hude krize; svet pretresajo državljanske vojne / pretresali so ga dvomi; veselje, žalost pretresa njeno srce
5. ekspr. biti, pojavljati se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: grom pretresa dolino; kriki pretresajo zrak; streljanje pretresa temo
● ekspr. mraz mi pretresa kosti zelo me zebe; star. mrzlica ga je pretresala tresla; star. ude mu pretresa strah zelo se boji
    pretresajóč -a -e:
    svet pretresajoče krize
SSKJ²
pretresávati -am nedov. (ȃ)
zastar. pretresati: na krožkih so pretresavali vsa aktualna vprašanja / pretresavala sta zanimive stvari o vojni / pretresavala ga je divja jeza
SSKJ²
pretrésenost -i ž (ẹ̑)
močna čustvena vznemirjenost zaradi sočutja, žalosti: poskušal je skriti svojo pretresenost; pripovedovati o splošni pretresenosti zaradi nesreče / brez globoke osebne pretresenosti je vpliv literature manjši
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pretresljáj -a m (ȃ)
1. knjiž. tresljaj, sunek: varovati svetilko pred pretresljaji
2. knjiž. močen čustveni odziv zaradi zlasti negativnega doživetja: duševni pretresljaji
3. ekspr. kar ima za posledico spremembe: v tovarni so preživeli leto brez večjih pretresljajev
SSKJ²
pretresljív -a -o prid., pretresljívejši (ī í)
ki vzbuja močen čustveni odziv, zlasti
a) sočutje, žalost: pretresljivi dogodki; njen jok je bil pretresljiv; ekspr. do solz pretresljiv prizor; to je ena najpretresljivejših izpovedi; pretresljiva zgodba
b) ekspr. občudovanje: prevzela ga je pretresljiva lepota morja, gor
// ekspr. zelo velik: to so pretresljivi zneski; delal je s pretresljivo vnemo
    pretresljívo prisl.:
    pretresljivo jokati; pretresljivo opisati nesrečo
    ●     ekspr. dečka sta si pretresljivo podobna zelo; iron. to ni ravno pretresljivo novo zelo; sam.: to ni nič pretresljivega
SSKJ²
pretresljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost pretresljivega: pretresljivost prizora; trenutek, poln pretresljivosti zelo pretresljiv; prikazal je njeno življenje v vsej pretresljivosti
SSKJ²
pretresovánje -a s (ȃ)
glagolnik od pretresovati: pretresovanje važnega vprašanja; vsestransko pretresovanje
SSKJ²
pretresováti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. pretresati: pretresovali so važne zadeve; to vprašanje se je pretresovalo na prejšnji seji / njegove ideje so pretresovale ves svet
    pretresujóč -a -e
    1. deležnik od pretresovati: govoril je dolgo, pretresujoč vse možnosti
    2. pretresljiv: spregovorila je s pretresujočim glasom; pretresujoča povest; prisl.: psi so začeli pretresujoče lajati
SSKJ²
pretrésti -trésem dov., pretrésite in pretresíte; nam. pretrést in pretrèst (ẹ́)
1. spraviti kaj sipkega, drobnega v drugo posodo: pretresti krompir v gajbo; pretresti moko v vrečko / pretresti vročo mezgo v kozarce
2. s tresenjem narediti, povzročiti, da se kaka snov kje bolj enakomerno porazdeli: pred uporabo je treba zdravilo dobro pretresti / pretresti steklenico / pretresti blazino zrahljati
// s tresenjem povzročiti, da kaj ni več trdno: sunek je pretresel hiše
3. vsestransko proučiti, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve: pretresti načrt programa; pretresti predloge; sklep naj se še enkrat pretrese / komisija je delo kritično pretresla / ta problem bi rad z njo še pretresel se o njem pogovoril
4. vzbuditi močen čustveni odziv, zlasti
a) sočutje, žalost: njene besede so ga pretresle; ta nesreča, smrt je pretresla vse; ekspr. njen jok jih je pretresel do dna duše, srca, do kosti; brezoseb. pretreslo ga je, ko je to slišal
b) občudovanje: veličastnost gor ga je pretresla / taka ljubezen jo je pretresla
● ekspr. ta dogodek je pretresel gledališče v temeljih povzročil velike spremembe; ekspr. če ga dobim, mu bom pretresel kosti zelo ga bom natepel, pretepel; ekspr. grom je pretresel ozračje zelo je zagrmelo; ekspr. stanovanje so mu pretresli, njega pa zaprli temeljito preiskali, pregledali; ekspr. na kamniti cesti nas je dobro pretreslo utrujeni smo od tresenja pri vožnji po njej; ekspr. pri plesu se bodo gostje vsaj malo pretresli razgibali
    pretrésen -a -o:
    globoko pretreseni gledalci; pretresena od te misli, je odšla; žito je že pretreseno
    ●     pretresen do solz zelo, močno
SSKJ²
pretréti -trèm tudi -tárem dov., pretrì pretríte; pretŕl (ẹ́ ȅ, á)
popolnoma, v celoti streti: po nerodnosti je pretrla veliko posode / hlod mu je pretrl prsi / pretreti in premečkati sadje
// zastar. prelomiti, zlomiti: pretrl mu je špice na kolesu; prstan se ji je pretrl
● knjiž., ekspr. če ga bom zalotil, mu bom pretrl vse kosti ga bom zelo pretepel
    pretŕt -a -o:
    pretrti kamniti skladi; pretrto in zmečkano sadje
SSKJ²
pretŕg -a m (ȓ)
1. glagolnik od pretrgati: pretrg vrvi; odpornost proti pretrgu; prelomi in pretrgi
2. knjiž. pretrgano mesto, luknja: zašiti pretrg
SSKJ²
pretŕga -e ž (ȓ)
nar. pretrgano mesto, luknja: kukati skozi pretrgo v zavesi
● zastar. delala sta na vse pretrge na vse pretege
SSKJ²
pretŕganje -a s (ŕ)
glagolnik od pretrgati: sila, s katero se telo upira pretrganju; pretrganje žile / pretrganje diplomatskih stikov / preložitev in pretrganje obravnave / pretrganje vezi z družino
SSKJ²
pretŕganost -i ž (ȓ)
lastnost, značilnost pretrganega: pretrganost umetniškega razvoja
SSKJ²
pretŕgati -am stil. -tŕžem dov. (ŕ ȓ)
1. s trganjem narediti dva dela: pretrgati nit, verigo; pretrgati čez pol, na dvoje, po dolgem; žila se mu je pretrgala
2. s trganjem narediti, da kaj ni več celo: pretrgati mrežo, papir, vrečo; pretrgal je ovitek s svinčnikom; ob močnem poku se bobnič lahko pretrga; zavesa se je pretrgala do tal; pretrgati si žilo
// narediti, da kaj ni več strnjeno, celo: pretrgati obroč zasledovalcev / sonce je pretrgalo goste oblake; ekspr. blisk pretrga temo; megla se je pretrgala; oblaki so se včasih pretrgali / kolona se je le redko pretrgala / ekspr. noč na obzorju se je pretrgala na obzorju se je zasvetilo; začelo se je daniti; pren. misel se mu je pretrgala
● ekspr. pretrgati nit življenja povzročiti smrt
♦ anat. pretrgati himen
3. narediti, povzročiti, da kaj preneha
a) obstajati, trajati: pretrgati dolgotrajen molk; tišino je pretrgalo brnenje letala / pretrgati pogodbo; pretrgati razmerje s kom; pretrgati diplomatske stike s tujo državo; zveza med njima se je pretrgala / pretrgale so se vse vezi, ki so jih povezovale
b) za določen čas biti, potekati: zimski viharji pretrgajo plovbo po morju; njegov prihod je za nekaj časa pretrgal zabavo / vojna je pretrgala kulturni razvoj; dopisovanje med njima se ni pretrgalo
4. za določen čas česa ne nadaljevati; prekiniti: delo so pretrgali; pretrgati pogajanja; sejo so morali pretrgati / pretrgati študij za dve leti
5. publ. prenehati imeti zvezo s kom, s čim: z njim sem pretrgal / prvi pesnik, ki je pretrgal s socialističnim realizmom / pretrgati s tradicijo; pretrgal je s svojo preteklostjo začel živeti drugače
    pretŕgati se ekspr.
    izčrpati se, uničiti se: pretrgati se od garanja, z delom; skoraj pretrgal se je od kričanja
    ●     pog. tako se ga je napil, da se mu je film pretrgal da je izgubil zavest; ekspr. sredi stavka se mu je glas pretrgal nenadoma ni mogel več govoriti; ekspr. pretrgam se lahko, pa tega ne bom dosegel tudi z velikim trudom, prizadevanjem tega ne bom dosegel; ekspr. on se res ne bo pretrgal ni zelo delaven
    pretŕgan -a -o:
    nadaljevati pretrgani pogovor; slišati je bilo kratke, pretrgane stavke; zvezati pretrgano nit, žico; zveza z mestom je pretrgana; vse delo je bilo s tem pretrgano
    ●     ekspr. po cesti se potika pretrgan pes zelo suh, shujšan
    ♦     avt. pretrgana črta črta vzdolž ceste, čez katero voznik sme zapeljati; lit. pretrgana rima rima, pri kateri se ujemata samo drugi in četrti verz; prisl.: pretrgano govoriti, pripovedovati; v daljavi je pretrgano grmelo
SSKJ²
pretrgávati -am nedov. (ȃ)
večkrat pretrgati: pretrgavati sukanec; nit se rada pretrgava trga / tišino je pretrgavalo prhanje konj / zastar. pretrgavati govorečega z vprašanji prekinjati
SSKJ²
pretrgljív -a -o prid. (ī í)
ki se da pretrgati: pretrgljiva vrv
SSKJ²
pretŕkati -am dov. (r̄ ȓ)
s trkanjem preiskati: pretrkal je sode in ugotovil, da sta le dva polna; pretrkati stene, strop
// med. preiskati telo s trkanjem: pretrkati bolniku prsni koš / zdravnik ga je pretrkal in osluškoval
SSKJ²
pretrkávanje -a s (ȃ)
glagolnik od pretrkavati: pretrkavanje prsnega koša; pretrkavanje in osluškovanje
SSKJ²
pretrkávati -am nedov. (ȃ)
med. preiskovati telo s trkanjem: pretrkavati prsni koš / zdravnik ga je dolgo pretrkaval
SSKJ²
pretrkováti -újem nedov. (á ȗ)
med. pretrkavati: pretrkovati pljuča / zdravnik ga je dolgo pretrkoval
SSKJ²
pretŕmast -a -o prid. (ŕ)
preveč trmast: pretrmast fant; biti pretrmast, da bi popustil
SSKJ²
pretrpéti -ím dov., tudi pretŕpel (ẹ́ í)
1. biti kdaj deležen česa neprijetnega, slabega: četa je pretrpela hude izgube; pretrpeti mnoge krivice; marsikaj, veliko hudega je pretrpel / z oslabljenim pomenom: v bitki so pretrpeli poraz so bili poraženi; slikarstvo je pretrpelo velike spremembe se je zelo spremenilo
● zaradi svojih idej je moral pretrpeti smrt je bil umorjen
// prenehati biti deležen česa neprijetnega, slabega; prestati1: to razočaranje sem že pretrpel, zdaj sem miren / pretrpeti nevarno bolezen preboleti
2. ekspr., s prislovnim določilom v trpljenju doseči veliko, preveliko mero: toliko je pretrpela, naj bo zdaj srečna; veliko smo pretrpeli med vojno
3. star. prenesti, zdržati: človek več pretrpi, kot prej misli / njegovo srce te žalosti ni pretrpelo
    pretrpljèn -êna -o:
    pretrpljene bolečine; pretrpljena bolezen
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pretrpévati -am nedov. (ẹ́)
knjiž. večkrat pretrpeti: pretrpevati krivice / ekspr. pretrpeval je poraz za porazom bil je večkrat poražen
SSKJ²
pretrúden -dna -o prid. (ú ȗ)
preveč truden: pretrudni so, da bi lahko nadaljevali pot
SSKJ²
pretúhtati -am dov. (ú)
pog. premisliti: pretuhtati delovni načrt; pismo je pretuhtal od stavka do stavka; dobro si vse to pretuhtal / pretuhtal je vse mogoče posledice svojega ravnanja
SSKJ²
pretuhtávati -am nedov. (ȃ)
pog. premišljati: pretuhtaval je, kaj je hotela s tem povedati / dolgo je pretuhtaval, kaj naj stori
SSKJ²
pretúj -a -e prid. (ȗ ú)
preveč tuj: novo okolje je bilo pretuje, da bi se v njem dobro počutil / pretuja sva si
SSKJ²
pretulíti in pretúliti -im dov. (ī ú)
1. tuleč prebiti, preživeti: volkovi so noč pretulili
2. pog. prejokati: otrok je noč pretulil
● ekspr. vihar je pretulil njegove besede preglasil
SSKJ²
pretúra -e ž (ȗ)
1. v Italiji sodišče prve stopnje: overoviti podpis na preturi
2. zgod., pri starih Rimljanih naslov, dejavnost pretorjev: doseči preturo / zadnja leta njegove preture
SSKJ²
pretvára -e ž (ȃ)
glagolnik od pretvarjati: njena odpoved je samo pretvara; hinavščina in pretvara
SSKJ²
pretvárjanje -a s (á)
glagolnik od pretvarjati: pretvarjanje vodne energije v električno / dovolj je tvojega pretvarjanja; hinavščina in pretvarjanje
SSKJ²
pretvárjati -am nedov. (á)
delati, da kaka stvar nastopa, se pojavlja v drugi, drugačni obliki: ta naprava pretvarja vodno energijo v električno; pretvarjati višje merske enote v nižje
// zastar. spreminjati: rudnik mu pretvarja dneve v noč; samovoljno kaj pretvarjati
    pretvárjati se 
    kazati se drugačnega, kot biti v resnici: mislili so, da se spet pretvarja; zna se dobro pretvarjati / pretvarjali so se, da mu verjamejo
    pretvarjajóč -a -e:
    obdelujoč in pretvarjajoč mrtvo snov, ustvarjajo ljudje materialno kulturo; ne mara pretvarjajočih se ljudi
SSKJ²
pretvéza -e ž (ẹ̑)
1. kar prikriva pravi vzrok, povod česa: narodna ideja jim je bila pretveza za uveljavljanje materialnih interesov; njegova bolezen je zgolj pretveza, da se lahko izmika odgovornosti / poklicali so vojaštvo pod pretvezo, da bo zavarovalo rudniške naprave; s pretvezo, da neredno opravlja izpite, so ga izključili / iskal je pretvezo za dokončen razdor med njima povod
2. knjiž. izgovor: iskati, najti pretvezo; razmišljala je, s kakšno pretvezo naj pogleda v sobo
SSKJ²
pretvórba -e ž (ọ̑)
glagolnik od pretvoriti: ta pretvorba ne sme prehitro potekati; pretvorba toplotne energije v električno; pretvorba stopinj / pretvorba priredja v podredje
SSKJ²
pretvórben -bna -o tudi pretvórben -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na pretvorbo: pretvorbna pravila
♦ jezikosl. pretvorbna slovnica slovnica, ki obravnava pretvarjanje jezikovnih enot po določenih pravilih v pomensko enakovredne jezikovne enote
SSKJ²
pretvóren -rna -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na pretvorbo ali pretvarjanje: pretvorni dejavniki / knjiž. pretvorne oblike oblakov spremenljive
SSKJ²
pretvorítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od pretvoriti: pretvoritev snovi / pretvoritev možnosti v resničnost
SSKJ²
pretvóriti -im dov. (ọ̄)
narediti, da kaka stvar nastopi, se pojavi v drugi, drugačni obliki: pretvoriti vodno energijo v električno
♦ jezikosl. pretvoriti pomensko istemu dati drugačno skladenjsko obliko; mat. pretvoriti ulomek v decimalno število
// zastar. spremeniti: zloba ji je pretvorila obraz v spako; preoblekla se je in se pretvorila v čisto drugo žensko
    pretvórjen -a -o:
    v tem stavku je smisel pretvorjen
SSKJ²
pretvórnik -a m (ọ̑)
naprava iz sprejemnika in oddajnika, ki omogoča sprejem radijskega, televizijskega programa na območju, ki ga matični oddajnik ne zajema: postaviti, priključiti pretvornik / televizijski pretvornik
// teh. naprava, ki spreminja eno veličino v drugo ali eno vrsto veličin v drugo: pretvornik sončne energije
♦ elektr. fazni pretvornik; frekvenčni pretvornik; mat. pretvornik število, s katerim se spreminja ena merska enota v drugo
SSKJ²
preubráti -bêrem dov., stil. preuberó; preubrál (á é)
knjiž. spremeniti, predrugačiti: preubrati svoj delovni sistem / preubrati svoja načela in želje
SSKJ²
preučèn -êna -o prid. (ȅ é)
1. preveč učen: vi ste preučeni zame / njegovo govorjenje je bilo preučeno, da bi ga razumel
2. ekspr. zelo učen, pameten: zapiski preučenega moža
SSKJ²
preučeválec -lca [preučevau̯ca in preučevalca] m (ȃ)
proučevalec: preučevalci narave
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
preučeválen -lna -o prid. (ȃ)
proučevalen: preučevalne metode dela / ugotovitve preučevalne skupine
SSKJ²
preučevánje -a s (ȃ)
glagolnik od preučevati: organizirati preučevanje delavcev / preučevanje narečij / sodelovati pri etnografskih preučevanjih
SSKJ²
preučeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. usposabljati za drugo delo: preučevati rudarje v strugarje
2. proučevati: preučevati življenje ptic / preučevati zgodovinske dokumente / prošnjo še preučujejo obravnavajo, rešujejo
    preučeván -a -o:
    preučevani primeri
SSKJ²
preučítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od preučiti: preučitev delavcev / preučitev literarne preteklosti / prošnjo priporočamo v skrbno preučitev
SSKJ²
preučíti -ím dov., preúčil (ī í)
1. usposobiti za drugo delo: preučiti invalida; moral se je preučiti
2. proučiti: znanstveno preučiti pojav / skrbno preučiti vse podatke preštudirati / preučiti prošnjo, zahtevo
● star. izkušnja nas ni preučila izučila
    preučíti se ekspr.
    prebiti, preživeti ob učenju: koliko se bomo morali letos še preučiti
SSKJ²
preudárek -rka m (ȃ)
glagolnik od preudariti: ta ugovor zahteva preudarek / dati kaj v preudarek; to je sklenil po daljšem, temeljitem preudarku / govoriti brez preudarka; ravnati po lastnem preudarku
// knjiž. sklep, ugotovitev: spis vsebuje veliko tehtnih preudarkov; upoštevati preudarek sodišča
♦ pravn. svobodni preudarek pravica javnega organa, sodišča, da iz več pravno mogočih rešitev izbere tisto rešitev, ki je v javnem interesu
SSKJ²
preudáren -rna -o prid., preudárnejši (á ā)
ki ravna razumno, premišljeno: preudaren človek; preudaren upravitelj; biti preudaren / preudarno ravnanje / preudaren pogled
    preudárno prisl.:
    preudarno govoriti, izbirati
SSKJ²
preudáriti -im dov. (á ȃ)
s podrobnim razčlenjevanjem dejstev, podatkov priti do kakih zaključkov: naglo je vse preudaril in začel ukrepati; preudariti mora, kje naj se zaposli / preudariti vsako besedo
// oceniti: preudariti okoliščine, položaj
    preudárjen -a -o:
    dobro preudarjen cilj; preudarjene besede
SSKJ²
preudárjanje -a s (á)
glagolnik od preudarjati: odločiti se po dolgem preudarjanju / preudarjanje okoliščin
SSKJ²
preudárjati -am nedov. (á)
s podrobnim razčlenjevanjem dejstev, podatkov prihajati do kakih zaključkov: preudarjala sta, kako bi koristno porabila denar; dolgo je preudarjal, preden se je odločil
// ocenjevati: preudarjal je svoj položaj; preudarjati svoje življenje
// premišljati: ves dan je sedel v kavarni in preudarjal; začel je preudarjati o svojem delu
    preudarjajóč -a -e:
    preudarjajoč o tem, kako naj ravna, je hodil po parku
SSKJ²
preudárnost -i ž (á)
lastnost, značilnost preudarnega človeka: njegova pridnost in preudarnost sta jih presenetila; pokazati preudarnost pri delu / s preudarnostjo opraviti nalogo preudarno / preudarnost ravnanja
SSKJ²
preugréti -grêjem dov. (ẹ́ ȇ)
knjiž. preveč segreti: preugreti sobo; preugreti vodo
    preugréti se 
    pregreti se: preugrel se je in prehladil
SSKJ²
preumázan -a -o prid. (ȃ)
preveč umazan: preumazani čevlji; soba je preumazana / nav. ekspr.: imeti preumazan značaj; nobena laž mu ni preumazana
SSKJ²
preuméten -tna -o prid. (ẹ́)
knjiž. preveč nenaraven, preveč izumetničen: preumeten jezik povesti / preumetno vedenje
    preumétno prisl.:
    preumetno govoriti
    ●     ekspr. preumetno poslikana stena zelo umetno
SSKJ²
preuránjen -a -o prid. (ȃ) publ.
1. prezgodnji: preuranjena revolucija; preuranjeno veselje
2. prenagljen, nepremišljen: preuranjena izjava, sodba; preuranjena odločitev
    preuránjeno prisl.:
    preuranjeno sklepati / v povedni rabi govoriti o tem bi bilo preuranjeno
SSKJ²
preurédba -e ž (ẹ̑)
knjiž. preureditev: preuredba notranjščine gradu / lotil se je preuredbe svojega gospodarstva / družbene preuredbe spremembe
SSKJ²
preuredítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od preurediti: preureditev in razširitev muzeja; delna preureditev stanovanja / družbena preureditev; preureditev uprave
SSKJ²
preuredíti -ím dov., preurédil (ī í)
drugače, na novo urediti: preurediti hišo, stanovanje / stroj je preuredil na električni pogon / preurediti sodstvo, upravo
// v zvezi z v narediti iz določene stvari drugo stvar: skladišče so preuredili v plesno dvorano
    preuredíti se 
    dobiti drugačne značilnosti: država se je preuredila v zvezno državo
    preurejèn -êna -o:
    preurejen motor; preurejeno gledališče
SSKJ²
preuredítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na preureditev: preureditveni načrt / preureditvena dela
SSKJ²
preuredljív -a -o prid. (ī í)
ki se da preurediti: gospodarsko poslopje je preuredljivo v stanovanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
preurêjanje -a s (é)
glagolnik od preurejati: preurejanje šolskih prostorov / preurejanje izobraževanja
SSKJ²
preurêjati -am nedov. (é)
drugače, na novo urejati: preurejati stanovanje / preurejati šolstvo / preurejati družbene razmere spreminjati
// v zvezi z v delati iz določene stvari drugo stvar: hlev preurejajo v garažo
SSKJ²
preurejeválec -lca [preurejevau̯ca tudi preurejevalca] m (ȃ)
kdor kaj preureja, spreminja: preurejevalec družbenih razmer
SSKJ²
preurejeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na preurejanje: preurejevalni načrti / preurejevalna dela
SSKJ²
preusmerítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od preusmeriti: preusmeritev prometa; preusmeritev rečnega toka / preusmeritev interesov; preusmeritev politike / idejna preusmeritev / preusmeritev proizvodnje / preusmeritev kupcev k uporabi domačih izdelkov
SSKJ²
preusmériti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. narediti, da dobi, ima kaj drugo, drugačno smer, usmerjenost: preusmeriti vodni curek; preusmeriti vozilo / preusmeriti promet / preusmeriti rečno strugo; žarometi so se preusmerili; pren. materina smrt je preusmerila njegovo življenjsko pot
2. narediti, da ima kaka dejavnost drugo, drugačno vsebino: preusmeriti politiko; preusmeriti delovni postopek / preusmeriti misli; pogovor se je preusmeril / preusmeriti pozornost na kaj drugega
// spremeniti področje dejavnosti česa: preusmeriti proizvodnjo v izdelavo umetnih plošč; kmetje so se preusmerili v pitanje telet / preusmeriti industrijo v vojne namene
3. povzročiti pri kom pripravljenost, odločitev za drugo, drugačno dejavnost: učenca so preusmerili v študij družboslovnih ved
    preusmérjen -a -o:
    preusmerjen promet
SSKJ²
preusmérjanje -a s (ẹ́)
glagolnik od preusmerjati: preusmerjanje prometa / preusmerjanje električnega toka / preusmerjanje vzgoje / preusmerjanje kmetijstva / preusmerjanje bralcev k branju kvalitetnejših knjig
SSKJ²
preusmérjati -am nedov. (ẹ́)
1. delati, da dobi, ima kaj drugo, drugačno smer, usmerjenost: preusmerjati vodni tok / preusmerjati promet
2. delati, da ima kaka dejavnost drugo, drugačno vsebino: preusmerjati politično gibanje / preusmerjati javno mnenje
// spreminjati področje dejavnosti česa: preusmerjati kmetijstvo; preusmerjati proizvodnjo
3. povzročati pri kom pripravljenost, odločitev za drugo, drugačno dejavnost: preusmerjati mladino v manj znane poklice / preusmerjati gledališko občinstvo k umetniško zahtevnejšim predstavam povzročati zanimanje zanje
SSKJ²
preusmerjeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na preusmerjanje: preusmerjevalni ukrepi v proizvodnji / preusmerjevalni tečaji za delavce tečaji za prekvalifikacijo delavcev
SSKJ²
preusposábljanje -a s (á)
glagolnik od preusposabljati: delavcem so omogočili ustrezno preusposabljanje; preusposabljanje delovne sile; programi preusposabljanja; stroški preusposabljanja; preusposabljanje in prezaposlovanje
SSKJ²
preusposábljati -am nedov. (á)
omogočati, da kdo pridobi sposobnosti za drugo delo: preusposabljati brezposelne, presežne delavce; preusposabljati carinike za delo v policiji
SSKJ²
preusposóbiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
omogočiti, da kdo pridobi sposobnosti za drugo delo: preusposobiti brezposelne, presežne delavce; preusposobiti vojaka za civilni poklic / želel se je preusposobiti v učitelja tujega jezika
SSKJ²
preustròj -ôja m (ȍ ó)
knjiž. preoblikovanje, preureditev: socialni preustroj; preustroj pouka; preustroj davčnega sistema
SSKJ²
preustrojítev -tve ž (ȋ)
knjiž. preoblikovanje, preureditev: preustrojitev družbe; preustrojitev zakonov
SSKJ²
preustrojíti -ím dov., preustrójil (ī í)
knjiž. preoblikovati, preurediti: preustrojiti šolski sistem; politične razmere so se preustrojile / preustrojiti proizvodnjo reorganizirati / preustrojiti človeka spremeniti, predrugačiti
SSKJ²
preustvarítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od preustvariti: preustvaritev odnosov med ljudmi / preustvaritev mita
SSKJ²
preustváriti -im dov. (á ā) knjiž.
1. spremeniti, predrugačiti: preustvariti odnose med ljudmi; preustvariti svet; preustvariti umetnost
2. preoblikovati, predelati: v drami je pisatelj preustvaril star antični mit; umetniško preustvariti
    preustvárjen -a -o:
    preustvarjen jezik; v umetniškem delu preustvarjena resničnost
SSKJ²
preustvárjanje -a s (á)
glagolnik od preustvarjati: preustvarjanje človeka; preustvarjanje sedanjega položaja / preustvarjanje življenja v umetnosti
SSKJ²
preustvárjati -am nedov. (á)
knjiž. spreminjati, predrugačevati: preustvarjati družbo
● knjiž. svobodno preustvarjati zgodovinsko snov predelovati
SSKJ²
preusvojíti -ím dov., preusvójil (ī í)
knjiž. preoblikovati, predelati: v svojih delih je pesniško preusvojil domačo pokrajino
    preusvojèn -êna -o
    1. deležnik od preusvojiti: v umetnini preusvojena resničnost
    2. vnaprej določen, vnaprej sprejet: izhajati iz preusvojenih sklepov; preusvojeno mnenje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
preutrudíti in preutrúditi -im dov. (ī ú ū)
preveč utruditi: preutruditi bolnika s pogovorom; preutruditi žival; delavci so se preutrudili; zaradi dolge hoje se je preutrudil
    preutrújen -a -o:
    preutrujen človek; konji so bili preutrujeni; živčno preutrujena ženska
    ●     knjiž. preutrujeni izrazi obrabljeni
SSKJ²
preutrújati -am nedov. (ú)
preveč utrujati: monotonost dela ga je psihično preutrujala; preutrujati žival; preutrujati se z učenjem
SSKJ²
preutrújenost -i ž (ū)
stanje preutrujenega človeka: zaspati od preutrujenosti; živčna preutrujenost; preutrujenost moštva
SSKJ²
preužítek -tka m (ȋ)
v kmečkem okolju pravno zagotovljena pravica do stanovanja, hrane v hiši ob spremembi lastnika: daje mu preužitek; dobiti, izgovoriti si preužitek; pogodba o preužitku / biti na preužitku; imeti koga na preužitku
SSKJ²
preužítkar -ja m (ȋ)
v kmečkem okolju kdor ima, uživa preužitek: na starost je bil preužitkar; položaj preužitkarjev
SSKJ²
preužítkarica -e ž (ȋ)
v kmečkem okolju ženska, ki ima, uživa preužitek: bila je preužitkarica; smrt preužitkarice
SSKJ²
preužítkarski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na preužitkarje ali preužitkarstvo: preužitkarsko življenje / preužitkarska pravda
SSKJ²
preužítkarstvo -a s (ȋ)
v kmečkem okolju stanje, življenje preužitkarjev: zaradi preužitkarstva se ne pritožuje / problem preužitkarstva
SSKJ²
prevága -e ž (ȃ)
pog. prevladanje: prevaga dobrih lastnosti v človeku / prevaga nasprotnikov premoč
SSKJ²
prevágati -am dov. (ȃ)
pog. prevladati: te tendence takrat niso mogle prevagati / preh. pri njej slabe lastnosti prevagajo dobre
● pog. vse blago so prevagali pretehtali; pog. vera v človeka je prevagala vse težave je bila močnejša
    prevágati se 
    prevesiti se, nagniti se: čoln se je prevagal
SSKJ²
prevágniti se -em se dov. (á ȃ)
nar. prevesiti se, nagniti se: voz se prevagne
● nar. noč se je prevagnila minila je prva polovica noči
SSKJ²
prevajálec -lca [prevajau̯ca tudi prevajalca] m (ȃ)
kdor se (poklicno) ukvarja s prevajanjem: prevajalec je roman dobro prevedel; pogovarjala sta se s pomočjo prevajalca; zaposlil se je kot prevajalec na sodišču; prevajalec iz nemščine in angleščine; šola za prevajalce / za prevajalca nam je bil neki domačin za tolmača / leposlovni, tehnični prevajalci
♦ pravn. zapriseženi prevajalec
SSKJ²
prevajálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na prevajanje: prevajalne metode / prevajalna dejavnost / prevajalno orodje računalniški pripomočki, programi za prevajanje ali za pomoč pri prevajanju
♦ elektr. prevajalni stroj računalnik, programiran zlasti za prevajanje naravnih jezikov
SSKJ²
prevajálka -e [prevajau̯ka tudi prevajalka] ž (ȃ)
ženska, ki se (poklicno) ukvarja s prevajanjem: prevajalka iz angleščine in nemščine; znana pesnica in prevajalka
SSKJ²
prevajálnik -a m (ȃ)
1. (računalniško) orodje za samodejno prevajanje (delov) besedil iz enega jezika v drugega s pomočjo primerjav in vzporejanj tipičnih skladenjsko-pomenskih struktur, kombinacij: brezplačni spletni prevajalnik / prodaja, razvoj računalniškega prevajalnika / strojni prevajalnik
2. rač. računalniški program, s katerim se uporabnikov program priredi za računalniško obdelavo: navodila prevajalniku; različice prevajalnika; izvajanje kode s pravočasnim, predčasnim prevajalnikom / dinamični, statični prevajalnik / programski prevajalnik
SSKJ²
prevajálski -a -o [prevajau̯ski tudi prevajalski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na prevajalce ali prevajanje: prevajalske opombe / prevajalska šola; prevajalska služba na kongresu je dobro delovala / prevajalska dejavnost
SSKJ²
prevajálstvo -a [prevajau̯stvo tudi prevajalstvo] s (ȃ)
dejavnost prevajalcev: ukvarjati se s prevajalstvom; poročilo o stanju prevajalstva
SSKJ²
prevájanje -a s (ā)
glagolnik od prevajati: lotiti se prevajanja; vaditi se v prevajanju; prevajanje strokovnih, umetniških besedil; prevajanje iz slovenščine v angleščino / knjiž. konsekutivno prevajanje pri katerem prevajalec posluša govornika in prevaja uporabniku zaporedno si sledeče in s premori ločene dele besedila; simultano prevajanje pri katerem prevajalec posluša govornika in sproti prevaja uporabniku / prevajanje dražljajev; prevajanje električnega toka
♦ rač. prirejanje uporabnikovega programa za računalniško obdelavo
SSKJ²
prevajátelj -a m (ȃ)
zastar. prevajalec: prevajatelji Biblije; prevajatelj iz nemščine
SSKJ²
prevájati -am nedov. (ā)
1. izražati, podajati pisano ali govorjeno besedilo enega jezika z jezikovnimi sredstvi drugega jezika: prevajati dramo, roman; predsednikov govor so prevajali v več jezikov; prevajati podnaslove v filmu; prevajamo strokovne tekste; prevajati iz enega jezika v drugega; največ prevaja iz nemščine in angleščine; prevajati v slovenščino; prevajati dobesedno; prevajati s slovarjem
2. knjiž., v zvezi z v delati, da kaj nastopa, se pojavlja v drugačni obliki: prevajati glasbo v barve; prevajati literaturo v filmski jezik / prevajati resničnost v literarne oblike
3. delati, povzročati, da kaj kam pride: slušne koščice prevajajo slušne dražljaje do notranjega ušesa; krvne žile prevajajo hranilne snovi; prevajati vzburjenje do mišic
// biti tak, da lahko pride skozi to, kar izraža samostalnik: kovine dobro prevajajo električni tok; človeško telo slabo prevaja toploto
    prevájan -a -o:
    pogosto prevajan avtor
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prevál1 tudi prevàl -ála m (ȃ; ȁ á)
1. šport. obrat telesa okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi: narediti preval / preval letno skok, pri katerem leti telovadec vodoravno, doskoči na roke in se prevali naprej; preval naprej, nazaj; preval iz kleka
2. knjiž. prelomnica, mejnik: to je bil važen preval v njenem življenju / deloval je na prevalu dveh stoletij prehodu, prelomu
SSKJ²
prevál2 tudi prevàl tudi préval -ála m (ȃ; ȁ á; ẹ́ á)
nižji del gorskega slemena, hrbta, kjer je mogoč prehod iz ene doline v drugo: steza vodi čez preval; na prevalu so se ustavili; prispeti na vrh prevala
SSKJ²
prévala tudi prevála -e ž (ẹ́; ȃ)
nar. preval2, prelaz: prispeti na vrh prevale
SSKJ²
prevalénca -e ž (ẹ̑)
knjiž. prevlada, premoč: odpraviti prevalenco tujega vpliva v umetnosti; prevalenca pozitivnega nad negativnim
SSKJ²
prevalítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prevaliti: prevalitev odgovornosti na vodstvo organizacije
SSKJ²
prevalíti -ím dov., preválil (ī í)
1. spremeniti lego, položaj česa tako, da se premakne okoli svoje osi: sam ni mogel prevaliti hloda; prijel ga je in prevalil čez hrbet; telovadec se je dvakrat prevalil naprej; prevaliti se z boka na trebuh
// z valjenjem, kotaljenjem narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prevaliti sod na podstavek; prevalil se je k njemu; prevaliti se čez ograjo, skalo
2. ekspr., navadno v zvezi z na narediti, da postane kdo drug deležen česa: svoje dolžnosti je rad prevalil na druge; vso krivdo za neuspeh so prevalili nanj / večji del bremena so prevalili na ramena delavcev
3. publ., navadno v zvezi s pot prehoditi, prepotovati: danes je prevalil že več kilometrov dolgo pot
● ekspr. prevaliti klanec, sedlo priti čez klanec, sedlo
    prevalíti se 
    1. ekspr. iti mimo, čez, navadno v velikem številu: čakali so, da se bo sovražnik prevalil; čez deželo se je prevalila armada turistov
    2. prevesiti se: pot se je prevalila navzdol; svet se tu prevali na drugo stran
    ●     ekspr. od takrat so se prevalila že desetletja minila; ekspr. deževno vreme se je prevalilo v sončno spremenilo
SSKJ²
preváljati -am dov., tudi prevaljájte; tudi prevaljála (á)
z valjanjem narediti bolj ravno, tanjše: dobro prevaljati testo
    preváljati se 
    večkrat se premakniti okrog svoje osi: žival se je hotela prevaljati po blatu
SSKJ²
prevaljeváti -újem nedov. (á ȗ)
ekspr., navadno v zvezi z na delati, da postane kdo drug deležen česa: prevaljevati bremena na druge
● bolni otrok se je nemirno prevaljeval po postelji premetaval
SSKJ²
prevára -e ž (ȃ)
1. dejanje, s katerim kdo z določenim namenom zavede koga v zmoto: njegova prevara ni uspela; nasesti prevari; odkriti prevaro; drobne prevare / trgovati brez prevare; s prevaro pridobiti koga za svoje načrte
2. ekspr. zmota, zabloda: spoznal je svojo prevaro / živeti v prevari
3. psih., s prilastkom zaznava, ki ne ustreza resničnemu stanju stvari: slušna prevara; vidna prevara / čutna prevara
4. glagolnik od prevarati: igralci so se dogovorili o prevari nasprotnika / žena se je naveličala moževih prevar
SSKJ²
preváranec -nca m (ȃ)
ekspr. prevaran človek: prevaranci in obupanci
SSKJ²
preváranost -i ž (ȃ)
stanje prevaranega človeka: občutek prevaranosti
SSKJ²
prevaránt in prevarànt -ánta m (ā á; ȁ á)
ekspr. kdor z določenim namenom zavaja koga v zmoto: razkrinkali so ga kot prevaranta; politični prevaranti; ideje prevarantov
// goljuf: prevarant in lažnivec je; prebrisan prevarant
SSKJ²
prevarántka -e ž (ā)
ekspr. ženska, ki z določenim namenom zavaja koga v zmoto: ta ženska je navadna prevarantka; lažnivka in prevarantka
SSKJ²
prevarántski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na prevarante ali prevarantstvo: prevarantski triki; prevarantsko ravnanje / prevarantski zakoni
// ekspr. goljufiv, nepošten: prevarantski prodajalec / prevarantske kocke
SSKJ²
prevarántstvo -a s (ā)
ekspr. dejavnost prevarantov: pojavi prevarantstva / boriti se proti prevarantstvu proti goljufivosti, nepoštenosti
SSKJ²
prevárati -am dov. (ȃ)
1. z določenim namenom zavesti koga v zmoto: prevarati prijatelja; prevarati koga z lepimi besedami / prevarati nasprotnika v igri; prevarati sovražnika
2. navadno v zvezi z za povzročiti, narediti, da kdo ne dobi, kar pričakuje, kar bi moral dobiti: prevarali so ga za nagrado; pren. prevarali so ga za ljubezen
3. postati nezvest: prevarati moža; dekle je že večkrat prevaral; prevarala ga je s sosedom
● ekspr. njegova prijaznost naj te ne prevara on ni tak, kot se zaradi njegove prijaznosti zdi; ekspr. slutnje ga niso prevarale so se uresničile; ekspr. upanje ga je prevaralo ni se zgodilo to, kar je upal; ekspr. s cigareto prevarati prazen želodec s kajenjem cigarete zmanjšati občutek lakote
    prevárati se 
    zaradi napačnega sklepanja, ravnanja ne doseči tega, kar se pričakuje: prevarati se pri kupčiji; prevarala se je v ljubezni
    preváran -a -o:
    prevaran zakonski mož; čutiti se prevaranega
SSKJ²
preváren -rna -o prid. (ȃ)
knjiž. goljufen: prevarno ravnanje
SSKJ²
preváriti -im in prevaríti -ím dov., preváril (ā ȃ; ī í)
zastar. prevarati: veliko ljudi je že prevaril / prevaril jih je in ušel / prevarili so ga za dediščino / prevariti ženo / spoznal je, da se je prevaril / prevariti se v oceni dolžine
    prevárjen -a -o:
    prevarjen mož
SSKJ²
prevarljív -a -o prid. (ī í)
1. ki (rad) prevara: prevarljiv človek / prevarljive besede
2. ki se da prevarati: lahko prevarljivi poslušalci
SSKJ²
prevasováti -újem dov. (á ȗ)
prebiti, preživeti ob vasovanju: noč je prevasoval
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prevážanje -a s (ȃ)
glagolnik od prevažati: prevažanje blaga, ljudi; prevažanje topov je cesto uničilo; stroški prevažanja; stroji za prevažanje rude v rudnikih / ekspr. sit je že tega prevažanja vožnje
SSKJ²
prevážati -am nedov. (ȃ)
z vozilom, prevoznim sredstvom spravljati z enega mesta na drugo: prevažati blago, potnike; čez reko je prevažal star mož; prevažati po morju; prevažati po železnici; vino prevažajo v cisternah; prevažati s konji / avtobus prevaža izletnike
♦ čeb. prevažati čebele spravljati panje s čebelami z ene paše na drugo
// voziti (sem in tja): prevažati turiste po jezeru
    prevážati se ekspr.
    voziti se: ves dan se prevaža s kolesom / prevažati se v kočiji
    // enakomerno drseč se premikati: labodi se prevažajo po vodi / po nebu se prevažajo beli oblaki
SSKJ²
prevážen -žna -o prid. (á ā)
knjiž., ekspr. zelo važen, zelo pomemben: prevažni dogodki zadnjih dni; ima več prevažnih nalog; povedati si mnogo prevažnih novic
SSKJ²
prevaževálec -lca [prevaževau̯ca in prevaževalca] m (ȃ)
čeb. kdor prevaža čebele na pašo: prevaževalec je že odpeljal čebele
SSKJ²
prevaževálen -lna -o prid. (ȃ)
zastar. prevozen: prevaževalna dejavnost
SSKJ²
prevdán -a -o prid. (á)
ekspr. zelo vdan, zvest: naš prevdani prijatelj; prevdani podložniki
● knjiž. niso ga ganile njene prevdane prošnje preponižne
    prevdáno prisl.:
    prevdano služiti
SSKJ²
prevèč prisl. (ȅ)
1. izraža količino ali mero, ki je večja, kot ustreza
a) s samostalniško besedo: preveč denarja ima, pa zapravlja; preveč hudega je doživel, da bi bil srečen; preveč vas je prišlo; ima vsega preveč; elipt. preveč je naložil na voz
b) z glagolom: preveč govori, pa premalo dela; preveč sedi, zato je bolan / to je preveč; deset evrov je preveč plačal; tisoč je dosti preveč; ekspr. previdnosti ni nikoli preveč / kot vljudnostna fraza ali zahtevam preveč, če te prosim za uslugo
2. izraža stopnjo, ki je višja, kot ustreza: ni zdrava, preveč je bleda; pot je preveč strma; ta naloga je za začetnika preveč zahtevna; ekspr. ti ljudje so zelo gostoljubni, še preveč / preveč daleč je do doma, da bi šel peš; ne grem na sprehod, preveč je mraz / ekspr.: preveč je možaka v njem, da bi popustil; preveč optimist je, da bi bil previden / preveč hiteti, se truditi; ekspr. vse preveč skrbi zanjo
3. ekspr., navadno okrepljen izraža zelo veliko mero, stopnjo: dekle je lepo, preveč lepo; fant je kar preveč priden; (vse) preveč utrujen je, kar kleca / kot vljudnostna fraza hvala, preveč ste prijazni
4. ekspr., v nikalnih stavkih izraža majhno mero, stopnjo: njemu se ne sme preveč verjeti; me ne zanima preveč / pohiti, nimamo preveč časa; z obleko ni preveč zadovoljna
5. evfem. izraža nezadostno stopnjo: to dekle ni ravno preveč lepo; nisi preveč priden
● ekspr. nazadnje mu je le bilo preveč in je odšel se je naveličal, se je razjezil; ekspr. kar je preveč, je preveč izraža nedopustnost česa; pog. to razburjenje je bilo preveč zanj ga je zelo prizadelo; je povzročilo njegovo smrt; ekspr. to je pa že več kot preveč izraža nejevoljo, zavrnitev; pog., ekspr. ne upa se nadenj, preveč ga je zanj ne upa se spoprijeti z nasprotnikom, ker je ta tako močen; pog. preveč ga je predebel je; ekspr. denarja ima več kot preveč zelo veliko; ekspr. ali sem kaj preveč rekel kaj neprimernega, žaljivega; pog. kdaj bo prišel? Preveč me vprašate ne vem, kdaj bo prišel; obljubiti in dati je preveč obljubiti je lahko, obljubo izpolniti težje; kar je preveč, še s kruhom ni dobro če je v čem presežena prava mera, ni koristno
SSKJ²
prevèčkrat prisl. (ȅ)
1. izraža število ponovitev, ki je večje, kot ustreza: prevečkrat hodiš v kino; ne glej se prevečkrat v ogledalo / ekspr. le prevečkrat zanemarjaš svoje dolžnosti
2. ekspr., v nikalnih stavkih izraža majhno število ponovitev: to se ne zgodi prevečkrat; ali hodiš pogosto v ta kraj? Ne prevečkrat
SSKJ²
prevédba -e ž (ẹ̑)
1. knjiž. glagolnik od prevesti: prevedba formule v splošni jezik
● zastar. prevedba romana v francoščino prevod
2. pravn. uradno priznanje nove pravice ali prilagoditev že priznane pravice novim predpisom: prevedba delavca na nove prejemke / prekontrolirati prevedbe
SSKJ²
prevédben -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na prevedba 2: prevedbeni postopek / prevedbena odločba
SSKJ²
prevédek -dka m (ẹ̑)
prevedena beseda ali besedna zveza: dobeseden, natančen, ustrezen prevedek; latinski, slovenski prevedek; seznam prevedkov
SSKJ²
prevedênka -e ž (é) jezikosl.
beseda ali besedna zveza, nastala z dobesednim prevodom sestavin istopomenske tuje besede; kalk: češke, poljske, ruske, slovenske prevedenke iz nemščine; nove, stare prevedenke
SSKJ²
prevedljív -a -o prid. (ī í)
ki se da prevesti, prevajati: prevedljiv roman; težko prevedljiv izraz
SSKJ²
prevedljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost prevedljivega: medsebojna prevedljivost jezikov
♦ lit. prevedljivost poezije
SSKJ²
prevedríti -ím dov., prevédril; prevedrèn (ī í)
ostati v zavetju, dokler ne preneha deževati: prevedrili smo pod hrastom / prevedriti nevihto; pren., ekspr. tam so prevedrili vojne čase
    prevedríti se 
    zvedriti se: proti jutru se je prevedrilo
SSKJ²
prevégniti se -em se dov. (ẹ́ ẹ̑)
nar. prevesiti se, nagniti se: čoln se je prevegnil / tam se cesta prevegne proti morju
SSKJ²
prevêjan -a -o prid. (ȇ)
knjiž. zvit, prebrisan: prevejan tat; prevejani trgovci; bil je najbolj prevejan med njimi / prevejano govorjenje
    prevêjano prisl.:
    prevejano govoriti, se nasmehniti; 
prim. prevejati
SSKJ²
prevêjanec -nca m (ȇ)
knjiž. zvit, prebrisan človek: bil je velik prevejanec; od tega prevejanca ne izveš ničesar
SSKJ²
prevêjanka -e ž (ȇ)
knjiž. zvita, prebrisana ženska: prevejanka se je z njim grdo poigrala
SSKJ²
prevêjanost -i ž (ȇ)
knjiž. zvitost, prebrisanost: zanašal se je na svojo prevejanost; premoženje si je pridobil s spletkarjenjem in prevejanostjo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prevêjati -am dov. (ȇ)
z vejanjem odstraniti pleve in primesi iz žita: žito so omlatili in prevejali; prevejali vas bodo kot pšenico; pren. na kongresu so prevejali strokovne izraze; kritično prevejati
    prevêjan -a -o:
    prevejana pšenica; 
prim. prevejan
SSKJ²
prevelíčati -am dov. (ȋ)
knjiž. dati, pripisati čemu večjo vrednost, večji pomen, kot ga ima v resnici: preveličati literarno vrednost dela; preveličati uspehe
    prevelíčan -a -o:
    preveličani športni uspehi; v poročilu so ti dosežki preveličani
SSKJ²
preveličevánje -a s (ȃ)
glagolnik od preveličevati: preveličevanje športnih zmag; preveličevanje iz vljudnosti / preveličevanje človekovih slabih lastnosti / brez preveličevanja lahko trdim, da je naloga zelo težka brez pretiravanja
SSKJ²
preveličeváti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. dajati, pripisovati čemu večjo vrednost, večji pomen, kot ga ima v resnici: preveličevati nevarnost, bolezenske težave; preveličevati svoje uspehe, zasluge / njegova napaka je, da rad preveličuje pretirava
SSKJ²
prevêlik -íka -o prid. (é í)
1. preveč velik: prevelik in predebel človek; čevlji so mi preveliki; prevelika hiša / prevelika hitrost; jemati preveliko količino tablet; preveliko število obratov / prevelika konkurenca; imeti preveliko oblast / prevelika nevarnost, skromnost / ekspr. to so prevelike stvari, da bi se iz njih norčevali preveč pomembne, prepomembne / ekspr. prevelika trma je, da bi popustil
2. ekspr. zelo velik: obšla ga je prevelika žalost
SSKJ²
prevéncija -e ž (ẹ́)
knjiž. dejavnost, ki se ukvarja s preprečevanjem bolezni, nesreč, požarov in z zaščito pred njimi; preventiva: ukvarjati se s prevencijo; vprašanja splošne prevencije
// preprečevanje, zaščita: te ugotovitve nakazujejo, kakšna mora biti prevencija; prevencija hrbteničnih obolenj / oddelek za prevencijo splava
♦ pravn. generalna prevencija odvračanje ljudi od kaznivih dejanj z zagrozitvijo s kaznimi; specialna prevencija odvračanje obsojenega storilca od izvršitve novega kaznivega dejanja
SSKJ²
preventíva -e ž (ȋ)
dejavnost, ki se ukvarja s preprečevanjem bolezni, nesreč, požarov in z zaščito pred njimi: preventiva to lahko prepreči / svet za preventivo in vzgojo v prometu / kriminalna, požarna, zdravstvena preventiva / knjiž. da se bolezen ne začne, je potrebna preventiva preprečevanje, zaščita
// med. žarg. preventivna medicina: preventiva se ukvarja s preprečevanjem bolezni in varovanjem zdravja; izsledki preventive / delati v preventivi
SSKJ²
preventívec -vca m (ȋ)
med. žarg. zdravnik, ki se ukvarja (zlasti) s preprečevanjem bolezni: posvetovanje preventivcev in kurativcev
SSKJ²
preventíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na preventivo; preprečitven, zaščiten: preventivni ukrepi; preventivna sredstva / preventivna cenzura časopisov; prometna preventivna dejavnost; preventivno zobozdravstvo / preventivna skrb za družino / preventivno cepljenje
♦ med. preventivna medicina
    preventívno prisl.:
    preventivno cepiti pse proti steklini
SSKJ²
prevérba -e ž (ẹ̑)
preveritev: preverba podatkov ni bila potrebna
SSKJ²
preverítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od preveriti: preveritev podatkov / preveritev znanja
SSKJ²
prevériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. s primerjanjem dejstev, znakov ugotoviti resničnost, pravilnost, točnost česa: preveriti podatke, poročila; tega ni mogoče preveriti; izkustveno, večkrat preveriti / praksa mora preveriti posamezne oblike dela
♦ adm. preveriti točnost prepisa; šol. preveriti znanje učencev ugotoviti znanje učencev s spraševanjem, ponavljanjem predelane snovi
// na tak način ugotoviti kaj sploh: preveriti število udeležencev
2. star. prepričati: skušala ga je preveriti, da se moti; na svoje oči sem se preveril o tem / ta dokaz vsakogar preveri
    prevérjen -a -o:
    podatki niso preverjeni; bil je preverjen, da ga ne mara; vse je natančno preverjeno
SSKJ²
prevérjanje -a s (ẹ́)
glagolnik od preverjati: preverjanje podatkov; preverjanje politične prakse na kongresih; preverjanje pripovedovanega z dejstvi / pisno preverjanje znanja / preverjanje samega sebe o čem
SSKJ²
prevérjati -am nedov. (ẹ́)
1. s primerjanjem dejstev, znakov ugotavljati resničnost, pravilnost, točnost česa: preverjati podatke, sodbe; preverjali so, ali govori resnico; bolje je zate, da tega ne preverjaš; s poskusi preverjati kaj; natančno preverjati / prepustnice so strogo preverjali pregledovali
♦ adm. preverjati točnost prepisa; šol. preverjati znanje učencev ugotavljati znanje učencev s spraševanjem, ponavljanjem predelane snovi
// na tak način ugotavljati kaj sploh: preverjati udeležbo učencev pri pouku; ladja je morala neprestano preverjati svoj položaj / preverjati umsko raven kandidatov
2. star. prepričevati: preverjajo me, da ona ni kriva; preverjal se je, da ta tekmec zanj ni nevaren
SSKJ²
prevérjenje -a s (ẹ̑)
preveritev: preverjenje podatkov
● zastar. po svojem trdnem preverjenju je bil velik mojster prepričanju
SSKJ²
prevérjenost -i ž (ẹ̑)
1. lastnost, značilnost preverjenega: preverjenost podatkov / moralna preverjenost kandidatov
2. star. prepričanje, prepričanost: dokazovati kaj z veliko preverjenostjo; trdna preverjenost
SSKJ²
preverljív -a -o prid. (ī í)
ki se da preveriti: preverljivi podatki; lahko preverljiv
SSKJ²
preverljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost preverljivega: hipoteza z majhno stopnjo verjetnosti in preverljivosti
SSKJ²
prevès -ésa m (ȅ ẹ́)
glagolnik od prevesiti: preves jezička na tehtnici / knjiž. preves pozitivnih elementov nad negativnimi prevlada, premoč
SSKJ²
prevésa -e ž (ẹ̑)
1. knjiž. zavesa, pregrinjalo: stene so bile prekrite s prevesami
2. alp. previs: skalne prevese
● knjiž. to je še na prevesi na tehtnici
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prevesél -a -o [preveseu̯] prid. (ẹ̑)
1. preveč vesel: prevesel in lahkomiseln človek / prevesela pesem za tako resno priložnost
2. ekspr. zelo vesel: prinesla mu je preveselo novico
SSKJ²
preveseljáčiti -im dov. (á ȃ)
nav. ekspr. prebiti, preživeti v veseljačenju: spominjal se je dni, ki jih je preveseljačil; ostanek noči je preveseljačil pri sosedu
SSKJ²
prevésen -sna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. ki se lahko prevesi: prevesna deska
● knjiž. prevesna zgornja ustnica ustnica, ki sega, visi čez spodnjo; zastar. prevesna večina bralcev velika, pretežna
♦ alp. prevesna stena previsna stena; bot. prevesni cvet cvet, ki ima upognjen pecelj
SSKJ²
prevésica -e ž (ẹ̑)
knjiž., v zvezi z na negotov položaj: to lahko spravi vse prizadevanje na prevesico; biti na prevesici
● knjiž. bolnikovo življenje je bilo na prevesici na tehtnici
SSKJ²
prevésiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. narediti, da kaj visi čez kaj: prevesil je noge čez rob ležišča; prevesil se je čez ograjo
2. z obešanjem česa pokriti, prekriti: prevesiti stene z blagom
● zastar. prevesiti klobase obesiti jih drugam
    prevésiti se 
    1. preiti iz vodoravnega v poševni položaj zaradi spremembe obtežitve: zaradi dodane uteži se je tehtnica prevesila / ko so nalagali tovor, se je ladja prevesila
    2. spustiti se navzdol: cesta se tam prevesi / ekspr. dan se je že prevesil; pren. to so leta, ko se človeku življenje prevesi
    // ekspr., v zvezi z v preiti v kaj drugega: tam se breg prevesi v dolino / poletje se je prevesilo v jesen
    ●     knjiž. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran oni so imeli več možnosti za zmago; oni so zmagali; knjiž. tehtnica se je že prevesila je že jasno, odločeno
    prevéšen -a -o:
    prevešena ladja, tehtnica
SSKJ²
prevesláti -ám dov. (á ȃ)
z veslanjem priti z enega konca česa na drugega: preveslati jezero, zaliv
● ekspr. skupaj sta preveslala to vojno prebila, preživela
SSKJ²
prevésten -tna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
1. preveč vesten: bil je prepošten in prevesten, da bi to storil / prevestno učenje
2. ekspr. zelo vesten: to je bil res prevesten delavec
    prevéstno prisl.:
    prevestno opravljati svoje delo
SSKJ²
prevêsti1 -vêdem dov., prevêdel in prevédel prevêdla; stil. prevèl prevêla (é)
1. izraziti, podati pisano ali govorjeno besedilo enega jezika z jezikovnimi sredstvi drugega jezika: prevesti neznane besede; prevesti roman; prevedel je njegovo vprašanje; prevesti iz slovenščine v nemščino; star. prevesti na slovensko v slovenščino; umetniško prevesti / kot označba avtorstva prevedel X, opremil Y
2. knjiž. narediti, da kaj nastopa, se pojavlja v drugačni obliki: prevesti formule v splošni jezik; prevesti svoja občutja v jezik glasbe / vaša vprašanja bom prevedel v bolj razumljiv jezik
♦ mat. s transformacijo prevesti enačbo višje stopnje v enačbo nižje stopnje
3. pravn. uradno priznati nove pravice ali prilagoditi že priznane pravice novim predpisom: prevesti delavca na nove prejemke / prevesti koga v nov naslov
4. zastar. prepeljati: prevesti jetnike v drugo jetnišnico
● star. na sejmu se vsako leto prevede veliko živine proda, kupi
    prevedèn -êna -o:
    roman je dobro preveden; večji del vojaštva je bil preveden na fronto; bil je preveden v višji naslov
SSKJ²
prevésti2 -vézem in prevêsti -vêzem dov. (ẹ́; é)
z vezenjem narediti, da pride v blago, vzorec še druga, drugačna nit: prevesti zaveso s srebrnimi nitkami / prevesti suknjič z zlatom
SSKJ²
prevéšati -am nedov. (ẹ́)
delati, da kaj visi čez kaj: prevešati noge čez rob ležišča; prevešal se je čez vodnjak
    prevéšati se 
    1. prehajati iz vodoravnega v poševni položaj zaradi spremembe obtežitve: čoln se je prevešal na desno
    2. ekspr., v zvezi z v prehajati v kaj drugega: breg se tam preveša v dolino / pomlad se je že prevešala v poletje
SSKJ²
prevéti -vêjem dov. (ẹ́ ȇ)
knjiž. prevzeti, navdati: prevel ga je občutek miru; prevela ga je žalost / njihovo delovanje je prevel nov duh
SSKJ²
prevetrítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prevetriti: prevetritev prostorov / prevetritev medsebojnih odnosov
SSKJ²
prevetríti -ím dov., prevétri in prevêtri; prevétril (ī í)
1. prezračiti: prevetriti klet, sobo / prevetriti obleko / šel je na zrak, da bi si prevetril možgane
2. ekspr. povzročiti, da se določeno neprimerno, neurejeno stanje spremeni: med nama bi bilo treba še marsikaj razjasniti in prevetriti; prevetriti stare nazore; prevetriti zatohlo literarno ozračje
    prevetrèn -êna -o:
    dobro prevetrena dolina
SSKJ²
prevetroválen -lna -o prid. (ȃ)
prezračevalen: prevetrovalna odprtina / prevetrovalna naprava
SSKJ²
prevetrovánje -a s (ȃ)
prezračevanje: prevetrovanje hlevov, kleti; naprave za prevetrovanje
SSKJ²
prevetrováti -újem nedov. (á ȗ)
prezračevati: prevetrovati klet / prevetrovati oblačila
SSKJ²
prevévati -am nedov. (ẹ́)
knjiž. prevzemati, navdajati: ljudi je prevevalo upanje; prevevala ga je zavest, da mora pomagati tovarišem; prevevala jo je žalost / to literaturo preveva ostra družbena kritika; njegovo poezijo preveva optimizem
● knjiž. ozračje je preveval duh po dimu v ozračju je bil
SSKJ²
prevéz -i in -í ž (ẹ̑)
nar. belokranjsko po obrezovanju preostali del mladike, navadno s pet do deset očesi, ki se priveže ali pusti prost; šparon: obrezati trto na prevez
SSKJ²
prevéza -e ž (ẹ̑)
1. kar se uporabi za prevezovanje česa: z oči so mu sneli prevezo, da je lahko gledal / stisniti nadlaket z gumijasto prevezo
2. glagolnik od prevezati: preveza uda pri krvavitvi je škodljiva / preveza ranjene roke
SSKJ²
prevézati in prevezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́)
1. namestiti, dati vrv, trak okrog česa: prevezati darilo s trakom; prevezati škatlo z vrvico / prevezati žilo / prevezati komu oči z ruto zavezati
2. (na novo) obvezati: prevezati ranjencu roko / prevezati rano
♦ med. prevezati ud nekdaj tesno namestiti prevezo nad ranjenim mestom zaradi preprečitve krvavitve; obrt. prevezati staro knjigo na novo zvezati; ptt prevezati narediti, da kdo dobi telefonsko zvezo z drugim telefonskim priključkom
    prevézan -a -o:
    prevezana roka; zavitek, prevezan z vrvico
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prevezáva -e ž (ȃ)
glagolnik od prevezati: prevezava ranjene roke / knjigovez je pri prevezavi knjigi obrezal robove
SSKJ²
prevézniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
prevrniti, zlasti posodo: prevezniti lonec; skleda se je preveznila
● star. cesta se prevezne v dolino prevesi
SSKJ²
prevezovalíšče -a s (í)
obvezovališče: odpeljati ranjenca na prevezovališče
SSKJ²
prevezoválnica -e ž (ȃ)
obvezovalnica: nesti ranjenca v prevezovalnico
SSKJ²
prevezovánje -a s (ȃ)
glagolnik od prevezovati: prevezovanje zavojev / prevezovanje ranjencev
SSKJ²
prevezováti -újem nedov. (á ȗ)
(na novo) obvezovati: prevezovati ranjencu nogo
SSKJ²
prevíden -dna -o prid., prevídnejši (í ī)
1. ki dela, si prizadeva, da se ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega: previden voznik; biti previden pri delu; pri prehodu čez cesto morate biti zelo previdni; pri rezanju bodi previden, da se ne urežeš; prihodnjič bodi bolj previden / približati se s previdnimi koraki
2. ki ravna, govori zelo premišljeno, upoštevajoč posledice, okoliščine: previdni politiki, vzgojitelji; v odgovoru je bil previden / previdne obljube; previdna presoja možnosti / publ. previdna politika ne zelo odločna
3. publ. ki dopušča pomisleke, dvome: previdna trditev / previdno stališče
● bil je previden do njenih trditev dvomil je, da so resnične; biti previden v izjavah povedati tako ali le tisto, kar glede na okoliščine ni nevarno
    prevídno prisl.:
    previdno položiti ponesrečenca na tla; previdno prečkati cesto; previdno ravnati s čim; previdno stopati po ozki brvi
    ●     previdno se nasmehniti rahlo, zadržano
SSKJ²
prevídeti -im dov. (í ȋ) star.
1. spoznati, dojeti: pameten človek to lahko previdi; previdel je, da je vse zaman; zdaj lahko previdiš, kako nespametno si ravnal
2. preskrbeti, oskrbeti: prevideti vojake s hrano; prevideti se s tobakom
● star. prevideti nesrečo napovedati, predvideti
♦ rel. prevideti bolnika podeliti mu zakramente za umirajoče
    prevíden -a -o:
    umreti previden
SSKJ²
previdljív -a -o prid. (ī í)
star. napovedljiv, predvidljiv: previdljivi rezultati
SSKJ²
prevídnež -a m (ȋ)
ekspr. previden človek: velik previdnež je; previdneži in bojazljivci
SSKJ²
prevídnost -i ž (í)
lastnost, značilnost previdnega človeka: znan je po svoji previdnosti / opozarjati koga na previdnost previdno ravnanje / preden je spregovoril, je iz previdnosti zaprl vrata; ravnati s potrebno previdnostjo
● preg. previdnost je mati modrosti kdor se hoče izogniti nesreči, mora biti previden
♦ rel. božja previdnost ga je vodila Bog
SSKJ²
prevídnosten -tna -o (í)
pridevnik od previdnost: previdnostni ukrepi
SSKJ²
previháren -rna -o prid. (á ā)
preveč viharen: danes je morje za plovbo previharno / ekspr.: previharna čustva; previharno življenje
SSKJ²
previháriti -im dov. (á ȃ)
ekspr. hrupno zabavajoč se prebiti, preživeti: previhariti noč
● knjiž., ekspr. previhariti krizo premagati
SSKJ²
previhráti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. zelo hitro prehoditi: vse mesto je previhral / vas so previhrali jezdeci predirjali
SSKJ²
previhràv -áva -o prid.(ȁ á)
preveč vihrav: premlad in previhrav je / previhrave izjave
    previhrávo prisl.:
    previhravo delati
SSKJ²
previjálec -lca [previjau̯ca in previjalca] m (ȃ)
delavec, ki previja: previjalec preje
SSKJ²
previjálen -lna -o prid. (ȃ)
teh. ki je za previjanje: previjalni stroj
SSKJ²
previjalíšče -a s (í)
obvezovališče: nesti ranjence na previjališče
SSKJ²
previjálka -e [previjau̯ka in previjalka] ž (ȃ)
delavka, ki previja: previjalka v predilnici
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
previjálnica -e ž (ȃ)
prostor, obrat za previjanje: delati v previjalnici
// soba, prostor za previjanje dojenčkov: v trgovskem centru so uredili previjalnico in sobo za dojenje; igralnica, sanitarije s previjalnico / otroška previjalnica; previjalnica za dojenčke, otroke
SSKJ²
prevíjanje -a s (í)
glagolnik od previjati: previjanje dojenčka / previjanje knjig / previjanje rane / previjanje magnetofonskega traku
SSKJ²
prevíjati -am nedov. (í)
na novo
a) povijati: previjati otroka
b) zavijati: previjati knjige
c) obvezovati: previjati roko / previjati rano
č) navijati: previjati trak
    prevíjati se knjiž.
    1. s težavo iti skozi kaj ovirajočega: previjati se skozi grmovje
    2. viti se, vijugati se: reka se je previjala med visokima bregovoma
    ●     knjiž. previjal se je kakor kača zvijal
SSKJ²
previjúgati -am dov. (ū)
z vijuganjem prevoziti: smučar je spretno previjugal strmino
    previjúgati se 
    z vijuganjem priti: previjugati se na drugo stran; pren. previjugati se skozi nevarnosti vojne
SSKJ²
prevíranje -a s (ī)
glagolnik od previrati: družbeno, idejno previranje / previranje po stolu
SSKJ²
prevírati -am nedov. (ī ȋ)
knjiž. ponovno vreti: voda previra / dejstva kažejo, da v stranki nekaj previra
    prevírati se 
    pretegovati se, iztegovati se: beli medved se je previral na ledeni plošči
SSKJ²
prevís -a m (ȋ)
alp. del stene, strmine, več kot 90° nagnjen nad čim: vedriti pod previsom; visok skalni previs; stati na robu previsa / tvegan vzpon čez previs
SSKJ²
prevísen -sna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na previs: stal je pod visokim previsnim obokom; priti do previsnega roba / navpične in previsne stene
// knjiž. nagnjen, segajoč čez kaj: odžagati previsne veje / previsni steber
SSKJ²
previséti -ím dov., prevísel (ẹ́ í)
ekspr. prebiti2, preživeti: vse dneve previsi po lokalih
// nav. ekspr. viseč prebiti, preživeti: vso noč sta previsela v steni
SSKJ²
prevísnost -i ž (ȋ)
alp. lastnost, značilnost previsnega: previsnost in navpičnost sten
SSKJ²
previsòk -ôka -o prid. (ȍ ó)
preveč visok: previsok hrib; previsoka klop / previsoka cena; previsoka temperatura / previsok pritisk / peti s previsokim glasom; previsok ton / biti previsokega rodu
● ekspr. očitajo nam, da smo previsoki preveč prevzetni, ošabni
    previsôko prisl.:
    previsoko držati zastavo; previsoko nameščeni mikrofoni
    ●     ekspr. ona previsoko leta ima prevelike zahteve; je preveč domišljava
SSKJ²
prevíšek -ška m (ȋ)
zastar. presežek: previšek pridelkov; previšek vode bo odtekal / tako ravnanje izvira iz previška njegove življenjske energije / s previškom svoje sreče je poživljal še druge s preobilico
SSKJ²
prevíti -víjem dov. (í)
na novo
a) poviti: previti otroka
b) zaviti: previti knjigo
c) obvezati: previti ranjencu nogo / previti rano
č) naviti: previti prejo / previti magnetofonski trak
    prevíti se knjiž.
    s težavo priti skozi kaj ovirajočega: previl se je skozi grmovje
    prevít -a -o
    1. deležnik od previti: dojenček je že previt; previta noga; previta volna
    2. nar. zvit, prebrisan: fant je previt
SSKJ²
prevítje -a s (ȋ)
glagolnik od previti: previtje žice
SSKJ²
prevlačeváti -újem nedov. (á ȗ)
ekspr. prenašati, prevažati: tako težkega kovčka že ne bom prevlačeval / ves dan že prevlačuje voziček po dvorišču
SSKJ²
prevlačíti in prevláčiti -im dov. (ī á)
nar. prebranati: prevlačiti deteljišče
SSKJ²
prevláda -e ž (ȃ)
glagolnik od prevladati: izrazita prevlada nekmetijskih gospodarskih panog / želja po prevladi kake miselnosti / kulturna, politična prevlada nad čim; boj za prevlado v stranki
SSKJ²
prevládati -am dov. (ā)
1. nastopiti kje v večjem številu, v večji količini kot kaj istovrstnega ali sorodnega: med priseljenci so prevladali rudniški delavci; na tem območju so prevladali iglavci / kmalu je na obzorju prevladala rožnata barva
// postati bolj razširjen kot kaj istovrstnega ali sorodnega: v teh krajih je prevladala nemščina / prevladalo je mnenje, prepričanje o nujnosti teh ukrepov; ta zavest je končno prevladala
// dobiti pomembnejši položaj kot kaj istovrstnega ali sorodnega: v prvih razredih je prevladal pouk materinščine / ta organizacija je skušala prevladati nad drugimi
2. preh., knjiž. prevzeti, premagati: prevladal ga je ponos; ženo je prevladal obup
    prevládan -a -o:
    ta smer v filozofiji je že prevladana
SSKJ²
prevladovánje -a s (ȃ)
glagolnik od prevladovati: prevladovanje domačega kapitala v gospodarstvu / prevladovanje listnatih gozdov nad iglastimi / za njegove slike je značilno prevladovanje svetlih barv
SSKJ²
prevladováti -újem nedov. (á ȗ)
1. biti, nahajati se kje v večjem številu, v večji količini kot kaj istovrstnega ali sorodnega: med priseljenci so prevladovali belci; na tem ozemlju prevladujejo iglasti gozdovi / v njihovem gospodarstvu prevladuje tuji kapital / na sliki prevladujejo temne barve
// biti bolj razširjen kot kaj istovrstnega ali sorodnega: prevladovalo je mišljenje, mnenje, naj se to delo opusti
2. imeti pomembnejši položaj kot kaj istovrstnega ali sorodnega: na tej šoli prevladuje jezikovni pouk / v takratnem političnem življenju je prevladovalo nacionalno vprašanje / na njihovih sestankih prevladujeta dve temi
● pri tem človeku čustva prevladujejo nad razumom ta človek se ravna bolj po čustvih kot po razumu; še naprej bo prevladovalo lepo vreme bo pretežno lepo vreme
    prevladujóč -a -e:
    imeti prevladujoč položaj na tržišču; prevladujoči vzroki nesreče; pri tem slikarju je prevladujoča barva modra; prevladujoča značilnost česa
    ♦     bot. prevladujoča vrsta vrsta, ki prevladuje v rastlinski združbi; dominantna vrsta
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prevláka -e ž (ȃ)
zastar. prevleka: obledele prevlake na foteljih / posteljna prevlaka / odstraniti sluzasto prevlako s česa oblogo
SSKJ²
prevlážen -žna -o prid. (á ā)
preveč vlažen: prevlažen zrak; prevlažna prst / prevlažno vreme
    prevlážno prisl., v povedni rabi:
    bilo je prevlažno in pretoplo
SSKJ²
prevléčen -čna -o prid. (ẹ̑)
papir., v zvezi prevlečni papir papir, s katerim se prelepi papirniški izdelek zlasti zaradi lepšega videza, boljše kvalitete:
SSKJ²
prevléči -vléčem dov., prevléci prevlécite in prevlecíte; prevlékel prevlékla (ẹ́)
1. narediti, da je kaj na (vsej) površini: naslanjače so prevlekli z žametom; prevleči odbijače z gumo; prevleči predmete s tanko plastjo emajla; prevleči s tapetami / prevleči blazino preobleči; prevleči cesto z asfaltom asfaltirati; prevleči z zlatom pozlatiti; pren. svoje besede je prevlekel z ironijo
// z oslabljenim pomenom nastopiti, pojaviti se na kaki površini: oblaki so prevlekli nebo / lice mu je prevlekla žalost
2. z vlečenjem narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: čolne so morali prevleči na drugo stran otoka; ker so konji omagali, so topove prevlekli vojaki / ekspr. ves cement za hišo je prevlekel na svojem hrbtu prenesel, znosil
3. nar. prebranati: prevleči travnik
● ekspr. veliko dima je prevlekel v svojem življenju pokadil je veliko tobaka; skico mora še prevleči odebeliti črte, črke, navadno s tušem
♦ obrt. prevleči petljo nespleteno petljo potegniti čez spleteno
    prevléči se ekspr.
    s težavo priti skozi kaj ovirajočega: prevleči se skozi grmovje / prevleči se skozi odprtino
    ●     star. ta nevihta se bo hitro prevlekla minila, se končala; nebo se je prevleklo z oblaki pooblačilo se je; rana se je že prevlekla s kožico na njej se je naredila kožica
    prevléčen -a -o:
    z usnjem prevlečeni naslanjači; ribnik je prevlečen z ledom; prevlečena petlja; s cinkom prevlečena pločevina; sivo prevlečeno nebo
    ●     ekspr. brada je vsa prevlečena s srebrnimi nitkami prepredena
SSKJ²
prevléka -e ž (ẹ̑)
1. del posteljnega perila, v katerega se da, spravi (prešita) odeja, blazina, pernica: prevleka se že trga; barvaste, bele prevleke; damastna prevleka / prevleka za blazino / angleške prevleke z rombastim izrezom
2. nav. mn. kos tkanine, usnja za pokrivanje, prekrivanje zlasti pohištvenih delov: kupiti nove prevleke; plišaste, usnjene prevleke; prevleke iz skaja; prevleke za fotelje, avtomobilske sedeže / stenske prevleke tapete / pokriti minomet s prevleko
3. navadno s prilastkom plast snovi, ki obdaja, pokriva kako površino: ledena prevleka na vodi; sadež z voščeno prevleko; knjiž. sivkasta prevleka na nebu oblaki
// plast snovi, nanesena na kako površino za zaščito, olepšanje: emajlna, kovinska prevleka; čokoladna prevleka dražejev / asfaltna prevleka na cesti; pren. besede s prijetno prevleko davnine
4. glagolnik od prevleči: priporočati prevleko poda s tanko plastjo betona
SSKJ²
prevnét -a -o prid. (ẹ̑)
1. preveč vnet: prevneti čuvarji morale / prevneto občudovanje tujih vzorov
2. ekspr. zelo vnet: prevneta je za našo stvar / prevneta materina skrb
SSKJ²
prevòd1 -óda m (ȍ ọ́)
delanje, povzročanje, da kaj kam pride: prevod plinov; prevod živčnega vzburjenja
SSKJ²
prevòd2 in prêvod -óda m (ȍ ọ́; é ọ́)
1. glagolnik od prevesti ali prevajati (besedilo): lotiti se prevoda zahtevnejših del; pomagati pri prevodu / roman je izšel v prevodu znanega prevajalca / kot označba avtorstva prevod X, oprema Y
2. besedilo, navadno literarno, znanstveno delo, v jeziku, v katerega ga je prevedel prevajalec: izročil mu je slovenski prevod sodbe; oceniti prevod; primerjati prevod in izvirnik; slovenski prevod je narejen po francoski izdaji / dobesedni prevod ki se popolnoma ujema s predlogo, z originalom
SSKJ²
prevóden1 -dna -o prid. (ọ̄)
ki dopušča prehajanje toplote, zvoka, električnega toka: prevodna snov; biti dobro, slabo prevoden / zvezati prevodni del naprave z zemljo
SSKJ²
prevóden2 -dna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na prevod, prevajanje (besedila): prevodna izdaja; prevodna poezija; izvirna in prevodna dela / prevodni jezik
SSKJ²
prevodén3 -a -o prid. (ẹ̑)
preveč voden: juha je prevodena; prevodeno mleko / prevoden sadež
SSKJ²
prevódnica -e ž (ọ̑)
kar dopušča prehajanje toplote, zvoka, električnega toka: šota je slaba prevodnica toplote
♦ geom. razdalja med goriščem in poljubno točko elipse, hiperbole ali parabole
SSKJ²
prevódnik -a m (ọ̑)
1. snov, ki dopušča prehajanje toplote, zvoka, električnega toka: pri zvočni izolaciji ne sme biti prevodnika; kovine so dobri prevodniki; obleka iz snovi, ki je slab prevodnik toplote; pren. medij je prevodnik informacij iz duhovnega sveta
♦ elektr. električni prevodnik snov, ki dopušča prehajanje električnega toka z majhnimi izgubami
2. zastar. prevajalec: za prevodnika si je izbral učenca, ki je dobro razumel nemško
SSKJ²
prevódnost -i ž (ọ̄)
lastnost snovi, da dopušča prehajanje toplote, zvoka, električnega toka: raziskovati prevodnost snovi; dobra, slaba prevodnost; kovine z visoko prevodnostjo / električna, toplotna prevodnost
SSKJ²
prevóhati -am dov. (ọ̑)
1. popolnoma, v celoti ovohati: pes je prevohal ves vrt
2. ekspr. preiskati, pregledati: vso hišo so prevohali, ne da bi bili kaj našli; prevohal mu je žepe
SSKJ²
prevòj -ôja m (ȍ ó)
1. zastar. previjanje, previtje: mehanizem za prevoj traka v pisalnem stroju
2. jezikosl. zamenjava korenskega samoglasnika, zlasti sprednjega z zadnjim: prevoj, preglas in premet
● zastar. zdravnik je moral uporabiti čist prevoj povoj; zastar. ovratnik je bil na prevoju obrabljen na pregibu
♦ geom. točka, v kateri krivulja spremeni smer zavijanja
SSKJ²
prevójen -jna -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na previjanje: prevojni mehanizem
2. nanašajoč se na prevoj 2: prevojni samoglasniki / prevojna stopnja neenakost prevojnih samoglasnikov zaradi njihove različne kolikosti ali kakovosti; polna prevojna stopnja
♦ geom. prevojna točka točka, v kateri krivulja spremeni smer zavijanja
SSKJ²
prevotlíti -ím dov., prevótli in prevôtli; prevótlil (ī í)
preluknjati: prevotliti pokrov / prevotliti škatlo
    prevótljen -a -o in prevotljèn -êna -o:
    prevotljeni rokavi
SSKJ²
prevòz -ôza m (ȍ ó)
glagolnik od prevoziti ali prevažati: zdravnik je odredil prevoz v bolnišnico; poskrbeti za prevoz; prevoz blaga, potnikov; prevoz po železnici; stroški prevoza / prevoz križišča / avtomobilski, ladijski, letalski prevoz; javni, lokalni, medkrajevni, tranzitni prevoz / šolski prevoz prevoz učencev v šolo in domov / zvoziti ves pesek v petih prevozih
● pog. njega ne bo, ker nima prevoza možnosti za prevoz
♦ žel. oprtni prevoz prevoz tovornjakov in prikolic s tovorom po železnici
SSKJ²
prevózen in prevôzen -zna -o prid. (ọ̄; ó)
1. nanašajoč se na prevoz: prevozni stroški; prevozna cena, tarifa / prevozni kalo; prevozne listine / prevozno podjetje; prevozna sredstva
2. po katerem se da peljati, voziti: cesta ni prevozna; težko prevozno zemljišče
3. ki se da prepeljati: stroj je prevozen in praktičen / publ. bolnik ni prevozen ni sposoben za prevoz
● publ. prodam avto, prevozen v voznem stanju
♦ elektr. prevozna napajalna transformatorska postaja; žel. prevozni tir tir na postaji za vožnjo vlakov, ki se ne ustavljajo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prevozílo -a s (í)
knjiž. prevozno sredstvo, vozilo: zavarovanje prevozil
SSKJ²
prevozíti -vózim dov. (ī ọ́)
1. z vozilom, prevoznim sredstvom opraviti kako pot: progo je prevozil v nekaj minutah / prevoziti vso okolico; prevozil je že več tisoč kilometrov; pren. sonce je prevozilo že dolgo pot
// z vozilom, prevoznim sredstvom spraviti z enega mesta na drugo; prepeljati: s taksijem prevozi vsak dan veliko potnikov / včasih so hodili v mesto peš, zdaj jih pa prevozi avtobus
2. vozeč priti mimo česa, skozi kaj: prevoziti križišče / prevozil je rdečo luč zapeljal skozi križišče, ko je bila na semaforju prižgana rdeča luč
3. vozeč prehiteti: prevozil je skoraj vse avtomobile pred seboj
    prevozèč -éča -e žel., v zvezi prevozeči vlak
    vlak, ki vozi mimo postaje brez postanka: blokovnik pričakuje prevozeči vlak
    prevóžen -a -o:
    prevoženi kilometri; prevožena pot; prevoženo križišče
SSKJ²
prevóznica -e ž (ọ̑)
1. ženska, ki se poklicno ukvarja s prevažanjem blaga ali ljudi: prevozniki in prevoznice
// podjetje, ki se s tem poklicno ukvarja: slovenska letalska prevoznica
2. žel. potrdilo o prevzemu in predaji predmeta pri prevozu in o plačani voznini: napisati, pregledati prevoznico
SSKJ²
prevóznik -a m (ọ̑)
kdor se poklicno ukvarja s prevažanjem blaga ali ljudi: pohištvo mu je pripeljal prevoznik / to podjetje je zanesljiv prevoznik / konkurenca med železnicami, letalskimi in pomorskimi prevozniki delovnimi organizacijami, podjetji za prevoz blaga ali ljudi
SSKJ²
prevoznína -e ž (ī)
plačilo za prevoz: dati dvojno prevoznino; visoka prevoznina / plačati prevoznino
SSKJ²
prevózniški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na prevoznike ali prevozništvo: prevozniško podjetje / prevozniška pogodba
SSKJ²
prevózništvo -a s (ọ̑)
dejavnost prevoznikov: lotiti se prevozništva; s prevozništvom si je pridobil veliko premoženje
// podjetje za prevoz potnikov ali blaga: pogoditi se s prevozništvom / avtobusno, rečno, železniško prevozništvo
SSKJ²
prevóznost in prevôznost -i ž (ọ̄; ó)
lastnost, značilnost prevoznega: slaba prevoznost terena; informacije o prevoznosti cest
SSKJ²
prevóžnja tudi prevôžnja -e ž (ọ̑; ō)
star. prevoz: stroški prevožnje
SSKJ²
prevpíti -vpíjem dov., prevpìl (í ȋ)
v vpitju biti glasnejši kot drugi: zaman jo je skušal prevpiti / vpila je, da bi prevpila ropot motorja; pren., ekspr. te misli ni mogel prevpiti
// ekspr. postati pomembnejši, močnejši od česa: skrb za otroka je kmalu prevpila vse drugo
SSKJ²
prevračálen -lna -o prid. (ȃ)
agr., v zvezi prevračalni plug obračalni plug, ki močneje odrine brazdo:
SSKJ²
prevráčanje -a s (ā)
glagolnik od prevračati: pri prevračanju avtomobila se je hudo ranil / prevračanje resnice / prevračanje kozolcev
SSKJ²
prevráčati -am nedov. (ā ȃ)
1. spreminjati lego, položaj česa: po nerodnosti prevračati posodo; razgrajači so prevračali stebričke v parku; na travi sta se igrala in prevračala dva psička / burja prevrača avtomobile; ob močnem vetru so se čolni prevračali / avtomobil se je prevračal po strmini
2. spreminjati lego, položaj česa tako, da se premika okoli daljše osi ali v krogu; obračati: prevračati odojka na ražnju / bolnika morajo prevračati s hrbta na bok; stokajoč se prevrača po postelji
3. ekspr. spreminjati, predrugačevati: domišlja si, da prevrača svet / prevračati načrte, sklepe / prevračati resnico
● ekspr. ne prevračaj besed razumi, obravnavaj misli tako, kot so izrečene; prevračati kozolce delati obrate telesa okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi; star. hropel je in prevračal oči obračal; rad je izpodnašal in prevračal sošolce z določenimi gibi povzročal, da so padali
    prevráčati se knjiž., navadno s prislovnim določilom
    izraža prehajanje v novo stanje, dogajanje, kot ga nakazuje določilo; obračati se: položaj se prevrača v našo korist / vreme se prevrača spreminja
    prevračáje star.:
    skakal je v vodo, prevračaje se v zraku
    prevračajóč -a -e:
    ljudje so bežali iz dvorane, prevračajoč klopi in stole
SSKJ²
prevračeválec -lca [preu̯račevau̯ca tudi preu̯račevalca] m (ȃ)
ekspr. kdor kaj prevrača, spreminja: prevračevalec sklepov
● ekspr. to je prevračevalec besed človek, ki ne razume, ne obravnava misli tako, kot so izrečene
SSKJ²
prevračljív -a -o prid. (ī í)
ki se da prevračati: rudo so nalagali na prevračljive vozičke
SSKJ²
prevràt -áta m (ȁ á)
1. navadno s prilastkom hitra, velika, navadno nasilna sprememba, zlasti v družbenem ali političnem življenju: narediti prevrat; poskus prevrata; čas po prevratu / ob prevratu leta 1918 nastala jugoslovanska država / oblast je prevzel z državnim prevratom udarom / družbeni, politični, socialni, vojaški prevrat
2. nav. ekspr. hitra, velika sprememba na kakem področju človekovega delovanja: z uvedbo oljne tehnike je nastopil v slikarstvu prevrat; prevrat v mišljenju
● zastar. vse bi rad hitro naredil, ta prevrat ta lahkomiselni, vihravi človek
♦ šport. sklonjeno narejen premet
SSKJ²
prevráten -tna -o prid.(ā)
nanašajoč se na prevrat: prevratni čas / prevratni nazori; prevratne ideje, pesmi; preganjali so ga zaradi njegovega prevratnega delovanja / prevratni ljudje
    prevrátno prisl.:
    prevratno delovati, misliti; sam.: spremembo je doživljal kot nekaj prevratnega
SSKJ²
prevrátnež -a m (ȃ)
ekspr. prevratnik: to je upornik in prevratnež / mladi prevratneži
SSKJ²
prevrátnica -e ž (ȃ)
ženska, ki si prizadeva za prevrat: mlade prevratnice
SSKJ²
prevrátnik -a m (ȃ)
kdor si prizadeva za prevrat: pri njem so se zbirali prevratniki; preganjati prevratnike; nazori prevratnikov / ekspr. iskalci in prevratniki v umetnosti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prevrátniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na prevratnike: prevratniška dejavnost / prevratniški poskusi v literaturi
// prevraten: pisal je prevratniške članke; prevratniške ideje
SSKJ²
prevrátništvo -a s (ȃ)
dejavnost prevratnikov: prevratništvo je hitro napredovalo / ekspr. prevratništvu v umetnosti ni bil naklonjen
SSKJ²
prevrátnost -i ž (ā)
lastnost, značilnost prevratnega: prevratnost dobe / ekspr. prevratnost mladih umetnikov
SSKJ²
prevréči -vŕžem dov., prevŕzi prevŕzite in prevrzíte; prevŕgel prevŕgla (ẹ́ ȓ)
1. spremeniti lego, položaj česa; prevrniti: vihar je prevrgel kozolec; prevrgla je stol; konj se je splašil in prevrgel voz
// z določenimi gibi povzročiti, da kdo pade: sunil ga je in ga prevrgel v sneg / udarec jo je prevrgel
2. spremeniti lego, položaj česa tako, da se premakne okoli daljše osi ali v krogu; obrniti: ponesrečenca so prevrgli na hrbet; prevrgel se je na postelji
3. ekspr. na hitro spremeniti, predrugačiti: domišlja si, da bo prevrgel svet / njegova smrt je popolnoma prevrgla njeno življenje / prevreči prepričanje; nenadoma je prevrgel svoj sklep
4. hitro, sunkovito spraviti kaj z enega mesta na drugo; premetati2: vojaki so jim vse prevrgli / pri preiskavi so prevrgli vse stanovanje prizadevno preiskali, pregledali
// narediti, da postane kdo drug deležen česa; preložiti: prevreči dolžnosti, skrbi na druge
● star. nemudoma sta prevrgla jezik začela govoriti v drugem jeziku; knjiž. prevreči pogovor drugam zasukati
    prevréči se knjiž., v zvezi z v
    spremeniti se, zlasti v kaj slabšega; sprevreči se: žalost se je prevrgla v bolezen; smeh se je prevrgel v jok; veter se prevrže v vihar
    ●     publ. četa se je prevrgla v sosednjo vas premaknila, premestila; knjiž. veter se je prevrgel obrnil; star. vreme se bo prevrglo spremenilo
    prevŕžen -a -o:
    drugam prevržene skrbi
    ●     star. zadišalo je po mokri prevrženi zemlji preorani
SSKJ²
prevréd prisl. (ẹ̑)
nar. prezgodaj, prekmalu: ali sem prevred prišel; nikar se prevred ne veselite
SSKJ²
prevrednôtenje -a s (ȏ)
glagolnik od prevrednotiti: športna vzgoja doživlja pomembno prevrednotenje; prevrednotenje nekaterih umetniških del je nujno; prevrednotenje tradicionalnih norm / prevrednotenje vrednot
SSKJ²
prevrednotévanje -a s (ẹ́)
dajanje, prisojanje čemu druge, drugačne vrednosti kot prej: kritično prevrednotevanje česa / čas prevrednotevanja vrednot
SSKJ²
prevrednôtiti -im dov. (ō ȏ)
dati, prisoditi čemu drugo, drugačno vrednost kot prej: prevrednotiti pisateljevo delo; prevrednotiti umetnostno preteklost / prevrednotiti vrednote
    prevrednôten -a -o:
    uprizoritev te drame je odsev razvrednotenih, ne prevrednotenih vrednot; prevrednoteno delo
SSKJ²
prevrélka -e ž (ẹ̑)
vrtn. tekočina za zalivanje rastlin, nastala z naravnim vrenjem živalskih iztrebkov v vodi: prevrelka iz kurjakov
SSKJ²
prevrétek -tka m (ẹ̑)
pijača, ki se pripravi s kuhanjem (zdravilnih) rastlin: spiti prevretek / bezgov prevretek
SSKJ²
prevréti -vrèm dov. (ẹ́ ȅ)
narediti, da kaj krajši čas vre: kis pred uporabo prevremo / nepreh. mleko naj dobro prevre
// ponovno zavreti: tako jed je treba prevreti, ne samo pogreti
♦ agr. mošt je prevrel spreminjanje organskih snovi v njem z delovanjem encimov je končano
    prevrét -a -o:
    zaliti vložene kumarice s prevretim kisom; prevret mošt
SSKJ²
prevrévati -am nedov. (ẹ́)
večkrat prevreti: jedi ne smemo prevrevati
SSKJ²
prevrnítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prevrniti: možnost prevrnitve čolna
SSKJ²
prevrníti in prevŕniti -em dov. (ī ŕ)
1. spremeniti lego, položaj česa: prevrniti stol; z nogo je prevrnil zaboj / vihar je prevrnil drevo podrl / po nesreči prevrniti stojalo; klop se je prevrnila; tovornjak se je prevrnil / ekspr. fant se je z vso silo prevrnil vznak padel / prevrniti se s čolnom
// z določenimi gibi povzročiti, da kdo pade: podstavil mu je nogo in ga prevrnil; sunil ga je in prevrnil v sneg / udarec ga je prevrnil po vozu
2. spremeniti lego, položaj česa tako, da se premakne okoli daljše osi ali v krogu; obrniti: štirje so pograbili svinjo za noge in jo prevrnili na hrbet; prevrnil se je na drugo stran in spal naprej
3. ekspr. na hitro spremeniti, predrugačiti: prevrniti družbeni red; domišlja si, da bo prevrnil svet / ta dogodek mu je prevrnil vse življenje
● ekspr. njega ne prevrne vsaka sapica je trden, zdrav; ekspr. vse kote so prevrnili, pa knjige niso našli povsod so pogledali, vse so preiskali; star. vino je izpil in kozarec prevrnil na mizo poveznil; prevrniti kozolec narediti obrat telesa okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi; ekspr. celo stanovanje je prevrnila na glavo popolnoma spremenila, predrugačila; vse je razmetala, spravila v nered; pognojiti in prevrniti zemljo z oranjem obrniti; star. januar se je že prevrnil čez polovico minila je prva polovica januarja; star. bojim se, da se bo vreme prevrnilo spremenilo
    prevŕnjen -a -o:
    po tleh ležijo prevrnjeni stoli; prevrnjen voz; prevrnjen zaboj
SSKJ²
prevròč tudi prevróč -óča -e prid. (ȍ ọ́; ọ̄ ọ́)
preveč vroč: prevroča jed / prevroče poletje / ekspr. pogovor je postal prevroč
● ekspr. biti prevroče krvi pretirano se vdajati čustvom, nagonom; ekspr. v mestu so mu postala tla prevroča je postalo zanj prenevarno
    prevróče prisl.:
    prevroče je ugovarjal, da bi mu verjeli / v povedni rabi: v tem plašču mi je prevroče; v sobi je prevroče
SSKJ²
prevrstítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prevrstiti: prevrstitev čet
SSKJ²
prevrstíti -ím dov., prevŕstil; prevrščèn (ī í)
na novo razvrstiti: prevrstiti čete
SSKJ²
prevŕščati -am nedov. (ŕ)
na novo razvrščati: prevrščati čete
SSKJ²
prevrtáč -a m (á)
zool. golob, ki se v letu prevrača: gojiti prevrtače / golob prevrtač je začel krožiti in se prevračati
SSKJ²
prevŕtati -am dov. (r̄)
1. z vrtanjem narediti luknjo, odprtino: prevrtati desko / prevrtali so hrib za predor / črv je prevrtal mizo
2. ekspr. prebosti, preluknjati: prevrtali so mu gume na kolesu; pren. strel je prevrtal nočno tišino
● ekspr. vojaki so vse prevrtali in preobrnili prizadevno, natančno preiskali; ekspr. krogle so mu prevrtale telo prestrelile; ekspr. prevrtati koga z očmi, s pogledom strogo, pozorno ga pogledati
    prevŕtati se 
    vrtajoč priti skozi kaj: žival se ni mogla prevrtati na površje
    prevŕtan -a -o:
    prevrtan klobuk; pod je že na več mestih prevrtan; prevrtane gume
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prevrtávanje -a s (ȃ)
glagolnik od prevrtavati: prevrtavanje plošč
SSKJ²
prevrtávati -am nedov. (ȃ)
z vrtanjem delati luknje, odprtine: deske so prevrtavali s svedri / škodljivci prevrtavajo les
SSKJ²
prevrtéti -ím dov. (ẹ́ í)
z vrtenjem narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prevrteti magnetofonski trak / prevrteti kaseto / ekspr. v zadnjih letih je prevrtel veliko filmov posnel je veliko filmov, veliko je fotografiral
SSKJ²
prevrtína -e ž (í)
luknja, odprtina, ki nastane z vrtanjem: vleči vrv skozi prevrtino
SSKJ²
prevsakdánji -a -e prid. (á)
nav. ekspr. preveč vsakdanji: prevsakdanji opravki; prevsakdanje skrbi / to je prevsakdanja zgodba
SSKJ²
prevsiljív -a -o prid. (ī í)
preveč vsiljiv: prevsiljiv človek; biti prevsiljiv / prevsiljiv pogled; prevsiljivo vprašanje
SSKJ²
prevzdígniti -em dov. (í ȋ)
dvigniti, vzdigniti: prevzdignil je še eno desko in našel, kar je iskal / bolnik je prosil, naj ga prevzdignejo
♦ igr. prevzdigniti karte pri mešanju dati spodnje karte na zgornje
    prevzdígniti se 
    pri dviganju česa težkega se poškodovati: prevzdignil se je pri delu; pazi, da se ne prevzdigneš
SSKJ²
prevzdigováti -újem nedov. (á ȗ)
dvigati, vzdigovati: prevzdigovati težke vreče moke / prevzdigovati in prekladati bolnika
SSKJ²
prevzdihováti -újem dov. (á ȗ)
vzdihujoč prebiti, preživeti: mnogo noči je prevzdihoval / ekspr. koliko je takrat prevzdihovala in prejokala v vzdihovanju dosegla veliko, preveliko mero
SSKJ²
prevzèm -éma m (ȅ ẹ́)
glagolnik od prevzeti: ob prevzemu blaga so ugotovili več pomanjkljivosti / prevzem tujih besed / zapisnik o prevzemu in predaji predsedniške funkcije / prevzem oblasti, poveljstva / prevzem odgovornosti
♦ teh. tehnični prevzem strokovni ogled opravljenega dela, zlasti v gradbeništvu, pri katerem se ugotavlja skladnost izvedbe z odobrenim načrtom
SSKJ²
prevzemálec -lca [preu̯zemau̯ca tudi preu̯zemalca] m (ȃ)
kdor prevzema: prevzemalec blaga, lesa; razpisati mesto prevzemalca / prevzemalec dolžnosti, obveznosti
SSKJ²
prevzemálka -e [preu̯zemau̯ka tudi preu̯zemalka] ž (ȃ)
ženska, ki prevzema: prevzemalka blaga / prevzemalka naročil
SSKJ²
prevzémanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od prevzemati: prevzemanje blaga, materiala / prevzemanje tujih besed / prevzemanje dolžnosti, nalog / prevzemanje odgovornosti nase
SSKJ²
prevzémati -am nedov. (ẹ̑)
1. začenjati imeti, kar je komu namenjeno: v skladišču prevzema blago; prevzemati les; pokojnino prevzema tudi za soseda
// začenjati imeti, kar ima tudi kdo drug: prevzemati besede iz drugih jezikov; počasi so prevzemali njihove navade; iz občudovanja prevzema tudi slog njegovega pisanja
2. opravljati uradni postopek ob začetku opravljanja kake funkcije: danes prevzema tajniške posle
// začenjati opravljati kako funkcijo, dejavnost: prevzemati delo, popravila; rad prevzema funkcije; polagoma sam prevzema vodstvo / rad prevzema komične vloge
3. z dajalnikom povzročati, da kdo česa ne dobi, nima več: novi hotel jim prevzema goste
4. vzbujati močen čustveni odziv, zlasti
a) sočutje, žalost: jok žensk in otrok ga je prevzemal; njen obup ga prevzema
b) občudovanje: sončni zahod je vse prevzemal
c) vnemo: znanstveno delo ga zelo prevzema
5. biti, obstajati kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: groza in strah sta jo prevzemala tiste ure; vsa leta ga je prevzemalo sovraštvo / take misli so ga prevzemale, kadar je bil sam
// z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: začel ga je prevzemati dvom; polagoma ga prevzema utrujenost
● ekspr. prevzemam krivdo, odgovornost pripravljen sem sprejeti (vse) posledice svoje ali tuje krivde; prevzemati (plesalke) med plesom prositi za ples plesalke, ki že s kom plešejo
    prevzémati se 
    postajati prevzeten, ošaben: zaradi uspehov se je začel prevzemati
    prevzemajóč -a -e:
    prevzemajoč material, se je ponesrečil; ideje, prevzemajoče mladino
SSKJ²
prevzémen -mna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na prevzem: prevzemno mesto / prevzemna cena blaga; prevzemna kontrola, listina, pogodba
♦ ekon. prevzemna bilanca bilanca, sestavljena ob združitvi dveh podjetij; pravn. prevzemno načelo načelo, po katerem prevzame kupec ob nakupu tudi vse obveznosti in terjatve, s katerimi je nepremičnina obremenjena v zemljiški knjigi
SSKJ²
prevzémnica -e ž (ẹ̑)
adm. listina, ki navaja vsebino prejete pošiljke; prejemnica: naročilnice in prevzemnice
SSKJ²
prevzémnik -a m (ẹ̑)
kdor kaj prevzame: za prevzemnika kmetije je bil določen najmlajši sin
♦ pravn. prevzemnik (terjatve) oseba, na katero preide odstopljena terjatev
SSKJ²
prevzéten -tna -o prid., prevzétnejši (ẹ́ ẹ̄)
ki ima pretirano dobro mnenje o sebi in kaže navadno prezir, zaničevanje do drugih: prevzeten in neprijazen fant; biti, postati prevzeten / prevzetno govorjenje, vedenje / ekspr. prevzetna misel drzna, nenavadna
    prevzétno prisl.:
    prevzetno se držati, govoriti
SSKJ²
prevzéti -vzámem dov., prevzêmi prevzemíte; prevzél; nam. prevzét in prevzèt (ẹ́ á)
1. začeti imeti, kar je komu namenjeno: prevzeti blago, material; prevzeti pismo za soseda; zaboj je prevzel v skladišču / ladja prevzame tovor
// začeti imeti, kar ima tudi kdo drug: prevzeti besedo iz tujega jezika; priseljenci so kmalu prevzeli njihov jezik in kulturo; prevzeti mišljenje, navade koga
// začeti skrbeti za koga: po hčerini smrti je otroke prevzela njena mati; ponesrečenca je po prevozu v bolnišnico prevzel zdravnik / pritekel je služabnik in prevzel konja
2. opraviti uradni postopek ob začetku opravljanja kake funkcije: bili smo navzoči, ko je prevzel posle
// začeti opravljati kako funkcijo, dejavnost: kdo bo prevzel to delo; prevzeti dolžnosti, gospodinjstvo, naloge; prevzel je novo funkcijo; prevzeti obveznosti po kom, za kom; prevzeti stražo / prevzeti pokroviteljstvo nad kongresom; prevzeti vlogo Jermana / prevzeti delavnico po očetu; prevzeti grunt postati njegov gospodar
3. z dajalnikom povzročiti, da kdo česa ne dobi, nima več: prijateljica ji je prevzela fanta
4. vzbuditi močen čustveni odziv, zlasti
a) sočutje, žalost: sinova bolečina jo je prevzela; njen jok ga je prevzel; brezoseb. zelo ga je prevzelo, ko je izvedel za nesrečo
b) občudovanje: ta igra gledalce prevzame; njena ljubkost ga je prevzela; skalnati vrhovi so jih prevzeli
c) vnemo: raziskovalno delo ga je prevzelo, da ni mislil na nič drugega
// zelo vplivati na počutje: vino jih je prevzelo; oster zrak ga je prevzel
5. z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: dvom, groza, strah, žalost prevzame koga; nenadoma ga je prevzelo kesanje; prevzela jih je omotica postali so omotični
● ekspr. dekle ga je vsega prevzelo začutil je veliko ljubezensko naklonjenost do nje; nar. ta dišava v jedi vse prevzame ima močnejši okus, vonj kot druge dišave v njej; ekspr. do zdaj mu nobena ženska ni prevzela srca nobene ženske ni ljubil; knjiž. zdaj je prevzel besedo oče začel govoriti za kom; ekspr. prevzeti krivdo, odgovornost biti pripravljen sprejeti (vse) posledice svoje ali tuje krivde; publ. oblast je prevzela vojska v državi je nastopila vojaška vlada; publ. za atentat je prevzela odgovornost neka teroristična organizacija izjavila je, da je organizirala, izvedla atentat; prevzeti (plesalko) med plesom prositi za ples plesalko, ki že s kom pleše; publ. na igrišču so zdaj prevzeli pobudo gostje so postali uspešnejši; ko je učitelj zbolel, je kolegica prevzela pouk začela poučevati razred, postala razredničarka
♦ igr. prevzeti soigralcu vzetek; šport. prevzeti štafetno palico sprejeti jo na določenem mestu od prejšnjega udeleženca štafete
    prevzéti se 
    postati prevzeten, ošaben: preveč so jo hvalili, pa se je prevzela; bil je najboljši dijak, vendar se ni prevzel; slaven človek se rad prevzame
    prevzét -a -o:
    iz drugih jezikov prevzete besede; prevzete dolžnosti, funkcije; biti prevzet od dela, novih idej; prevzet od strahu
SSKJ²
prevzetíja -e ž (ȋ)
star. prevzetnost: njegovo prevzetijo mu zamerijo / to je naredil iz prevzetije
● star. tista prevzetija bo zdaj naš sosed tisti prevzetnež
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prevzétje -a s (ẹ̑)
1. prevzem: prevzetje blaga, materiala / prevzetje tujih besed / prevzetje oblasti
2. zastar. prevzetost: notranje prevzetje / v prevzetju je na široko odprla oči
● zastar. zaradi svojega prevzetja med sošolci ni bil priljubljen prevzetnosti
SSKJ²
prevzétnež -a m (ẹ̑)
ekspr. prevzeten človek: mogočen prevzetnež; prevzetneži in domišljavci
SSKJ²
prevzétnica -e ž (ẹ̑)
ekspr. prevzetna ženska: že spet viha nos, prevzetnica
SSKJ²
prevzétnik -a m (ẹ̑)
zastar. prevzetnež: ta prevzetnik nikogar ne pogleda
SSKJ²
prevzétnost -i ž (ẹ́)
lastnost prevzetnega človeka: zaradi svoje prevzetnosti ni bil priljubljen / brez prevzetnosti lahko trdim, da sem opravil svojo dolžnost
SSKJ²
prevzétost -i ž (ẹ̑)
močna čustvena vznemirjenost
a) zaradi sočutja, žalosti: prevzetost ob nesreči
b) zaradi občudovanja: prevzetost nad lepoto pokrajine / od prevzetosti ni mogel govoriti
c) zaradi pozitivnega odnosa do česa: prevzetost ob branju / ljubezenska prevzetost
● knjiž. dela se je lotil z veliko prevzetostjo s poletom, z vnemo
SSKJ²
prevzetováti -újem nedov. (á ȗ)
star. biti prevzeten: glej ga reveža, še prevzetovati hoče; če ne bi začel prevzetovati, bi bilo vse dobro
// hvaliti se, bahati se: rad prevzetuje s svojim znanjem / ne da bi prevzetoval, kar dobro sem naredil
SSKJ²
prevzgajalíšče -a s (í)
kraj, prostor, kjer se prevzgaja: prevzgojni dom je prevzgajališče za mladoletnike
SSKJ²
prevzgájanje -a s (ā)
glagolnik od prevzgajati: prevzgajanje mladoletnih prestopnikov
SSKJ²
prevzgájati -am nedov. (ā)
z vzgojo povzročati, da kdo pridobi drugačne, boljše lastnosti: prevzgajati mladoletne prestopnike
// publ. povzročati drugačno idejno, nazorsko usmerjenost: prevzgajati ljudske množice
SSKJ²
prevzgója -e ž (ọ̑)
glagolnik od prevzgajati ali prevzgojiti: prevzgoja mladih ljudi / prevzgoja ljudskih množic
SSKJ²
prevzgójen -jna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na prevzgojo: prevzgojne metode
♦ pravn. prevzgojni dom ustanova za obravnavo mladoletnikov, ki so storili težja kazniva dejanja ali imajo večje vedenjske motnje
SSKJ²
prevzgojítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prevzgojiti: prevzgojitev mladega človeka
SSKJ²
prevzgojíti -ím dov., prevzgójil (ī í)
z vzgojo povzročiti, da kdo pridobi drugačne, boljše lastnosti: prevzgojiti mladega človeka; skušal se je prevzgojiti
// publ. povzročiti drugačno idejno, nazorsko usmerjenost: prevzgojiti ljudske množice
    prevzgojèn -êna -o:
    prevzgojena mladina
SSKJ²
prevzvíšen -a -o prid. (ȋ)
1. ekspr. preveč vzvišen: zdela se mu je prevzvišena / čutil se je prevzvišenega nad njo
2. star. zelo spoštovan, cenjen, plemenit: družba prevzvišenih gospodov in gospa / kot pristavek za škofa ali nadškofa obisk prevzvišenega škofa; sam.: govoril je s prevzvišenim
SSKJ²
prevzvíšenost -i ž (ȋ)
rel., nekdaj, s svojilnim zaimkom naslov za škofa ali nadškofa: obiskala nas je njegova prevzvišenost gospod škof / kot nagovor vaša prevzvišenost
SSKJ²
prezadolžênost -i [prezadou̯ženost] ž (é)
stanje prezadolženega človeka: prezadolženost kmetov / prezadolženost gospodarstva
SSKJ²
prezadolžítev -tve [prezadou̯žitəu̯] ž (ȋ)
glagolnik od prezadolžiti se: prezadolžitev kmeta / prezadolžitev posestva
SSKJ²
prezadolžíti se -ím se [prezadou̯žiti se] dov., prezadôlži se; prezadôlžil se (ī í)
preveč se zadolžiti: kmet se je prezadolžil / gospodarstvo se je prezadolžilo
    prezadolžèn -êna -o:
    prezadolžen kmet; posestvo je bilo prezadolženo
SSKJ²
prezahtéven -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
preveč zahteven: prezahtevni bralci, poslušalci / knjiž. to je zame prezahtevno delo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prezahtévnost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost prezahtevnega človeka: prezahtevnost učiteljev / knjiž. prezahtevnost učbenikov
SSKJ²
prezakúrjen -a -o prid. (ú)
pog. preveč ogret, preveč segret: prezakurjena soba
SSKJ²
prezál -a -o prid. (ȃ)
star. zelo lep: prezalo dekle / prezal vzorec
SSKJ²
prezamúden -dna -o prid. (ū)
preveč zamuden: to delo je prezamudno
    prezamúdno prisl., v povedni rabi:
    prezamudno je, da bi zajemali vodo z zajemalko
SSKJ²
prezanìč -- prid. (ȉ)
ekspr., v povedni rabi preslab: ne prehitevaj, pot je prezanič; prisl.: ne more vstati, prezanič se počuti
SSKJ²
prezanimív -a -o prid. (ī í)
ekspr. zelo zanimiv, privlačen: to je prezanimiva knjiga, slika
    prezanimívo prisl.:
    prezanimivo pripovedovati
SSKJ²
prezapeljív -a -o prid. (ī í)
ekspr. preveč zapeljiv, vabljiv: vonj po mesu je bil prezapeljiv, da bi se mu mogel upirati
SSKJ²
prezapletèn -êna -o prid. (ȅ é)
preveč zapleten: prezapleteno vprašanje / prezapleteno izražanje / prezapleten značaj
SSKJ²
prezaposlèn -êna -o tudi prezapôslen -a -o prid. (ȅ é; ȏ)
preveč zaposlen: prezaposleni učitelji; prezaposlena gospodinja; prezaposlen je z raznimi opravki, da bi utegnil pomagati
SSKJ²
prezaposlênost tudi prezapôslenost -i ž (é; ȏ)
stanje prezaposlenega človeka: zaradi prezaposlenosti se je nehal ukvarjati z glasbo; prezaposlenost z vsakodnevnimi težavami / prezaposlenost gledališkega ansambla
SSKJ²
prezaposlítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prezaposliti: zagotoviti komu prezaposlitev; prezaposlitve na druga delovna mesta in v druga podjetja; možnost prezaposlitve presežnih delavcev; programi, subvencije za prezaposlitev; preusposabljanje in prezaposlitev / odločba, pogodba, sklep o prezaposlitvi
SSKJ²
prezaposlíti -ím dov. (ī í)
zaposliti na drugem delovnem mestu, v drugem obratu, podjetju: del delavcev bo prevzel obrtnik, druge bodo prezaposlili po drugih obratih; prezaposliti presežne delavce
SSKJ²
prezaposlovánje -a s (ȃ)
glagolnik od prezaposlovati: prezaposlovanje presežnih delavcev; program prezaposlovanja
SSKJ²
prezaposlováti -újem nedov. (á ȗ)
zaposlovati na drugem delovnem mestu, v drugem obratu, podjetju: prezaposlovati delavce iz skladišč v komercialo / ljudje so se morali začeti prezaposlovati
SSKJ²
prezasédba -e ž (ẹ̑)
glagolnik od prezasesti: predlagali so popolno prezasedbo vlog / v prezasedbi je predstava veliko boljša
SSKJ²
prezasédenost -i ž (ẹ̑)
prevelika zasedenost: prezasedenost vrtca
SSKJ²
prezasésti -sédem dov., stil. prezasèl prezaséla; nam. prezasést in prezasèst (ẹ́ ẹ̑)
gled., navadno v zvezi prezasesti vlogo zamenjati igralca, ki je bil izbran za kako vlogo: vlogo bo treba prezasesti; gled. žarg. prezasesti igralca
    prezaséden -a -o
    1. deležnik od prezasesti: ta vloga je bila večkrat prezasedena
    2. preveč zaseden: prezasedena bolnišnica; prezasedene ladje / pog. biti prezaseden z delom prezaposlen, preobremenjen
SSKJ²
prezasíčenost -i ž (ȋ)
publ. prenasičenost: prezasičenost z dobrinami
SSKJ²
prezaslúžen -žna -o prid. (ú)
ekspr. zelo zaslužen: zahvaliti se prezaslužnemu delavcu za njegov trud
SSKJ²
prezaspán -a -o prid. (á)
preveč zaspan: bil je prezaspan, da bi bil lahko premišljal o tem
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prézati -am nedov. (ẹ̄)
nar. vzhodno govoriti, pripovedovati: dobri dve uri je prezal o težavah s sinom
● nar. vzhodno prezal je po dvorišču oprezoval
SSKJ²
prézati se -am se nedov. (ẹ̄)
agr. odpirati se, pokati: glavice lanu se prezajo; stroki se že prezajo
SSKJ²
prezaupljív -a -o prid. (ī í)
preveč zaupljiv: dekle je prezaupljivo / njena prezaupljiva vera v sina
SSKJ²
prézbiter -ja m (ẹ̄)
v Katoliški in Pravoslavni cerkvi duhovnik: postati prezbiter; diakon, prezbiter in škof
SSKJ²
prezbitêrij -a m (é)
arhit. del cerkve, namenjen za glavni oltar in duhovščino: stopiti v prezbiterij; ladja in prezbiterij
SSKJ²
prezbiterijánec -nca m (ȃ)
rel. pripadnik protestantske verske skupnosti, ki ne priznava oblasti škofov: bil je strog prezbiterijanec
SSKJ²
prezdràv -áva -o prid. (ȁ ā)
preveč zdrav: otrok je prezdrav, da bi lahko ves čas mirno sedel
SSKJ²
prezéba -e ž (ẹ̄)
star. prehlad: pomrli so zaradi izgube krvi in prezebe
● star. voda je bila mrzla, da je skoraj kričal od prezebe premraženosti
SSKJ²
prezébanje -a s (ẹ́)
glagolnik od prezebati: stradanje in prezebanje / njegov revmatizem je posledica nekdanjih prezebanj
SSKJ²
prezébati -am nedov. (ẹ́)
večkrat, dalj časa čutiti hud mraz: marsikdaj so prezebali in stradali; letos so ptiči zelo prezebali / ekspr.: vso noč je prezebal na pragu; prezeba v sami srajci / ekspr. zakurila je peč, da družina ne bi prezebala da je ne bi zeblo
    prezebajóč -a -e:
    prezebajoči otroci so se mu zasmilili
SSKJ²
prezéblost -i ž (ẹ́)
premraženost: zaradi prezeblosti ni mogel premakniti prstov
SSKJ²
prezébsti -zébem dov., nam. prezébst in prezèbst; prezébljen tudi prezében (ẹ́)
premraziti se: pojdiva v hišo, da ne prezebeš / noge so mu prezeble
● star. če zemlja ne prezebe, se spomladi težje obdeluje premrzne
    prezébel -bla -o:
    na okno prileti prezebel ptiček; lačni so in prezebli; vsa srečna jim je stiskala prezeble roke
SSKJ²
prezelèn -êna -o prid. (ȅ é)
preveč zelen: prezelena barva sten / ekspr. prezelen si še premlad, premalo izkušen
SSKJ²
prezénca -e ž (ẹ̑)
knjiž. navzočnost, prisotnost: prezenca in absenca / publ. dokazovati prezenco kakega problema obstajanje
SSKJ²
prezénčen -čna -o prid. (ẹ̑)
knjiž., v zvezi prezenčna lista seznam navzočih:
SSKJ²
prézent1 -a m (ẹ̑)
jezikosl. sedanji čas: oblike za izražanje prezenta
SSKJ²
prezènt2 -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
zastar. darilo: sprejemati prezente
SSKJ²
prezentácija -e ž (á)
glagolnik od prezentirati: uspešna prezentacija vzgojnih pripomočkov / prezentacija gradiva v knjigi / prezentacija kulturnih spomenikov
SSKJ²
prezénten -tna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. navzoč, prisoten: ali so vsi prezentni
● knjiž. izraz mi trenutno ni prezenten se ga ne spomnim; publ. ta problem je še zmeraj prezenten je, obstaja; knjiž. kriza v kolonijah državljanom ni bila prezentna znana, jasna
SSKJ²
prezentírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž.
1. predstaviti, pokazati: prezentirati novost kupcem / prezentirati občinstvu moderno slovensko dramatiko / te pesmi prezentirajo avtorjev odnos do sveta / v filmu so se prezentirali sami mladi igralci
2. pozdraviti z orožjem: vojaki so prezentirali / prezentirati puške, s puškami
    prezentíran -a -o:
    kako bo umetnina prezentirana v tujini
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prezervativ gl. preservativ
SSKJ²
prezgódaj prisl. (ọ̑)
preveč zgodaj: zeha se mi, najbrž sem prezgodaj vstal / v povedni rabi prezgodaj je, ljudje še spijo / sneg je letos prezgodaj zapadel; deset minut prezgodaj smo prišli / prezgodaj umrli slikar ki je umrl (razmeroma) mlad / v osmrtnicah mnogo prezgodaj nas je zapustila naša sodelavka
● ekspr. prezgodaj se je rodil, da bi to uresničil razmere, okoliščine še niso primerne; ekspr. prezgodaj si se veselil kar si pričakoval, se ni izpolnilo
SSKJ²
prezgóden -dna -o prid. (ọ̄)
preveč zgoden: danes si prezgoden; prezgodni ste za gledališče / ekspr. prezgodni potniki so postajali po peronu potniki, ki so bili prezgodni / prezgodna smrt; prezgodno staranje; prezgodno upanje, veselje / prezgoden odhod vlaka; prezgodna plima
SSKJ²
prezgódnica -e ž (ọ̑)
vet. telica, ki premlada teli: prezgodnica je zaostala v rasti
SSKJ²
prezgódnji -a -e prid. (ọ̄)
preveč zgodnji: danes ste prezgodnji / prezgodnji sneg; prezgodnja smrt; prezgodnja zima; prezgodnje upanje / prezgodnja plima / prezgodnji porod
SSKJ²
prezgódnost -i ž (ọ̄)
lastnost, značilnost prezgodnega: prezgodnost cvetenja češenj / prezgodnost prevrata
SSKJ²
prezgovóren -rna -o prid. (ọ́ ọ̄)
1. preveč zgovoren: zdela se mu je prezgovorna
2. ekspr. zelo očiten, jasen, prepričljiv: to je prezgovoren dokaz, da se motiš
    prezgovórno prisl.:
    ti zgledi to prezgovorno dokazujejo
SSKJ²
prezíbati tudi prezibáti -ljem in -am, in prezíbati -ljem in -am dov. (í á í; í)
ekspr. v zibanju doseči veliko, preveliko mero: koliko sem prezibala in prepestovala tega otroka / vse njihove otroke je prezibala
SSKJ²
prezíd -a m (ȋ)
nar. predelni zid: podrli so več prezidov
SSKJ²
prezídati tudi prezidáti -am dov. (í á í)
z zidanjem narediti, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost: hlev mora prezidati in obnoviti / graščino so prezidali v šolo
    prezídan -a -o:
    prezidana hiša
SSKJ²
prezidáva -e ž (ȃ)
glagolnik od prezidati: prezidava zdravstvenega doma je dolgo trajala / umetnostni zgodovinarji so na stavbi odkrili več prezidav
SSKJ²
prezidávati -am nedov. (ȃ)
z zidanjem delati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost: gospodarsko poslopje prezidavajo
SSKJ²
prezidènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
predsednik: v Združenih državah Amerike so izvolili novega prezidenta; prezident Masaryk / zastar. prezident sodišča
SSKJ²
prezidiálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. predsedstven: prezidialni sklepi / prezidialna pisarna
SSKJ²
prezídij -a m (í)
1. knjiž. predsedstvo: prezidij znanstvene ustanove
2. v socializmu najvišji organ skupščine, ki predstavlja državo: voliti člane prezidija / Prezidij Vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze / do 1953 Prezidij Ljudske skupščine FLRJ
SSKJ²
prezímen -mna -o prid. (ȋ)
agr. ki prezimi: prezimni posevki
SSKJ²
prezimítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prezimiti: v tem času si rastlina nabira moči za prezimitev; pripraviti vrtnice za prezimitev / nasveti za prezimitev rastlin, živali
SSKJ²
prezímiti -im dov. (ī ȋ)
prebiti, preživeti zimo: prezimili so v letovišču ob jezeru / posevki dobro, slabo prezimijo / ta kolerabica brez škode prezimi na vrtu
// preh. omogočiti čemu, da se ohrani čez zimo: upoštevati nasvete, kako prezimiti posamezne vrste rastlin / ohrovt prezimimo v zračnem in hladnem prostoru; čebulček je dala prezimit na podstrešje / prezimiti ladje
SSKJ²
prezímljati -am nedov. (í)
knjiž. prezimovati: prezimljati na prostem / kakteje bolje prezimljajo v ne prehladnih prostorih / prezimljati cvetlice, zelenjavo
SSKJ²
prezímljenje -a s (ȋ)
glagolnik od prezimiti: pripraviti gomolje za prezimljenje / prezimljenje zelenjave
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prezimoválec -lca [prezimovau̯ca tudi prezimovalca] m (ȃ)
zool. žival, ki prebije, preživi zimo v drugem kraju ali v otrplem stanju: največ spečih prezimovalcev je pri nas med glodavci; prezimovalci v tropskih krajih
SSKJ²
prezimovalíšče -a s (í)
kraj, prostor, kjer kdo prezimuje: poiskati si prezimovališče / gnezdišča in prezimovališča ptic selivk / na stopnišču so uredili prezimovališče za lončnice / ladje so plule proti svojim prezimovališčem
SSKJ²
prezimovánje -a s (ȃ)
glagolnik od prezimovati: pripraviti se za prezimovanje v gorah / najprimernejša temperatura za prezimovanje te vrste živali / uspešno prezimovanje rastlin
SSKJ²
prezimováti -újem nedov. (á ȗ)
preživljati zimo: poletje preživijo navadno v notranjosti dežele, prezimujejo pa blizu morja / te rastline prezimujejo na prostem; ptiči letijo prezimovat v toplejše pokrajine
// preh. omogočati čemu, da se ohrani čez zimo: prezimovati lončnice, zelenjavo; prezimovati kaj pri nizki temperaturi / s svojo krmo prezimuje do dvesto ovc
SSKJ²
prezír -a m (ȋ)
1. zelo negativen odnos do koga, izvirajoč iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti: takega prezira ni zaslužil; čutiti, kazati prezir do koga / s prezirom je gledal nanj; na njihova vprašanja je odgovarjal s prezirom
2. glagolnik od prezirati: prezir hudobije / prezir mu je vračal s pomilovanjem
● knjiž. svojega prezira do smrti ne skriva ne skriva, da se je ne boji; knjiž. zelo odkrito kaže svoj prezir do predpisov jih ne upošteva, se ne meni zanje; knjiž., ekspr. sam je prispeval prezira vredno malo zelo malo
SSKJ²
prezíranje -a s (ī)
glagolnik od prezirati: zamerila mu je preziranje preprostih ljudi / preziranje predpisov se mu je maščevalo / preziranje dela, dolžnosti / kazati preziranje prezir
SSKJ²
prezírati -am nedov. (ī ȋ)
1. imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti: preproste ljudi je preziral; vedeli so, da ženske prezira / plemstvo je v tisti dobi preziralo slovenski jezik
2. knjiž. ne upoštevati, ne meniti se za kaj: vse predpise prezira; prezirati probleme, zahteve / prezirati nevarnost, smrt
// omalovaževati, podcenjevati: prezirati domača literarna dela / vse je rad jedel, tudi žgancev ni preziral
● knjiž. fant delo prezira noče delati; knjiž. s tem je dokazal, da sovraštvo prezira odklanja, ga ne odobrava
    prezirajóč -a -e:
    prezirajoč nevarnost, je šel na pot; prezirajoč vse predpise, je ravnal po svoje
    prezíran -a -o:
    prezirani ljudje; ostal je sam, preziran od vseh; čutila je, da je prezirana
SSKJ²
prezíren -rna -o prid. (ī) knjiž.
1. prezirljiv: odgovoril mu je s prezirnim glasom; preziren nasmeh; prezirno vedenje
2. prevzeten, ošaben: neprijazno in prezirno dekle
    prezírno prisl.:
    prezirno gledati, se smejati
SSKJ²
prezirljív -a -o prid.(ī í)
ki vsebuje, izraža prezir: prezirljiv glas, pogled; njegove prezirljive besede so jo užalile; prezirljivo vedenje
    prezirljívo prisl.:
    prezirljivo govoriti, se vesti
SSKJ²
prezirljívost -i ž (í)
lastnost prezirljivega: prezirljivost pogleda / ponos in prezirljivost sta bila v njegovih očeh / s prezirljivostjo gleda nanje s prezirom
SSKJ²
prezláhka prisl. (ȃ)
prelahko: prezlahka je dobil vse, kar je iskal
SSKJ²
prezlát -a -o prid. (ȃ á; drugi pomen ȃ) ekspr.
1. zlat2: prezlati sončni žarki / zlata, prezlata žitna polja
2. zelo ljub: naši prezlati otroci / prezlata prostost
SSKJ²
preznačílen -lna -o prid. (ȋ)
ekspr. zelo značilen: kratek, toda zanj preznačilen odgovor
SSKJ²
preznojíti -ím dov., preznójil (ī í)
z znojenjem povzročiti, da je kaj vlažno: preznojiti obleko
    preznojíti se 
    postati znojen, poten: bolnik se je preznojil / ekspr. pošteno se preznojiš, preden prideš na vrh
    preznojèn -êna -o:
    preznojeni nosači počivajo; prebuja se preznojen in izmučen; preznojena srajca
SSKJ²
prezoréti -ím dov., prezôrel in prezorèl in prezorél (ẹ́ í)
postati prezrel: sadje ne sme prezoreti
    prezôrel in prezorèl in prezorél -éla -o:
    prezorelo grozdje, žito
SSKJ²
prezráčenje -a s (ȃ)
glagolnik od prezračiti: prezračenje sobe / prezračenje vode v akvariju
SSKJ²
prezračeválec -lca [prezračevalca in prezračevau̯ca] m (ȃ)
odprtina, luknja za zračenje; zračnik: odpreti prezračevalec
SSKJ²
prezračeválen -lna -o prid. (ȃ)
namenjen za prezračevanje: prezračevalna cev, odprtina v zidu / prezračevalne naprave
♦ bot. prezračevalna odprtina prepustno mesto na lubju, kjer prihaja zrak v notranjost rastline
SSKJ²
prezračeválnik -a m (ȃ)
odprtina, luknja za zračenje; zračnik: zapreti prezračevalnik; prezračevalniki in ogrevalniki
SSKJ²
prezračevánje -a s (ȃ)
glagolnik od prezračevati: skrbeti za redno prezračevanje; naravno, umetno prezračevanje; odprtine za prezračevanje / prezračevanje posteljnine
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prezračeváti -újem nedov. (á ȗ)
delati, povzročati, da se zrak v kakem prostoru zamenja: prezračevati stanovanje / redno prezračevati akvarij
// delati, da večja količina zraka učinkuje na kaj: prezračevati in iztepati odeje
SSKJ²
prezráčiti -im dov. (á ȃ)
narediti, povzročiti, da se zrak v kakem prostoru zamenja: prezračiti sobo, stanovanje; njihova klet se nikoli dovolj ne prezrači / s hojo navkreber se pljuča dobro prezračijo; pren., ekspr. prezračiti svojo duševnost; treba mu je prezračiti glavo
// narediti, da večja količina zraka učinkuje na kaj: prezračiti obleko, posteljnino / dobro zrahljati in prezračiti zemljo
● ekspr. zelo bi ti koristilo, če se malo prezračiš sprehodiš, razgibaš na svežem zraku
    prezráčen -a -o:
    dobro prezračen prostor
SSKJ²
prezrèl in prezrél -éla -o [prezreu̯] prid. (ȅ ẹ́; ẹ̑ ẹ́)
preveč zrel: prezrelo sadje / fant je prezrel za kaj takega
SSKJ²
prezrélost -i ž (ẹ́)
stanje prezrelega: prezrelost grozdja
SSKJ²
prezréti -zrèm dov., prezŕl (ẹ́ ȅ)
1. ne videti, ne opaziti: prezreti napako v nalogi; prezrl je oviro in padel; prezreti prometni znak; na srečo je prezrl, da mu je pokazala jezik; v raztresenosti ga je prezrl / prezreti spremembo voznega reda
// narediti se, kot da kdo ni opažen: užaljen je in jo na cesti prezre / starši so mu napako prezrli; dobrohotno prezreti pomoto / namenoma prezreti
2. nav. ekspr. ne spoznati, ne uvideti: prezrl je koristi, ki jih ima od njih; škoda, da je učitelj prezrl fantove sposobnosti
3. kljub pričakovanju ne upoštevati koga: pri podeljevanju nagrad so ga prezrli / nečaka je v oporoki prezrl / pri vabilih na zabave so ga večkrat prezrli ga niso povabili / kritiki so njegovo zadnjo knjigo prezrli
// ne upoštevati sploh: prezreti nekatera dejstva; razvoja tehnike ne smemo prezreti
● zastar. s hriba je lahko prezrl vso okolico pregledal
    prezŕt -a -o:
    prezrti problemi; prezrte napake
SSKJ²
prezŕtje -a s (ȓ)
glagolnik od prezreti: prezrtje napak / prezrtje koga pri dedovanju
SSKJ²
prezvijáčiti -im dov. (á ȃ)
ekspr. prevarati, ukaniti: ni se mu posrečilo, da bi me prezvijačil; gospodarja je grdo prezvijačil
SSKJ²
préža -e ž (ẹ́)
1. glagolnik od prežati: preža na miš / biti premražen od dolge preže / hoditi, iti na prežo
● na preži ekspr. v takih časih mora biti človek na preži previden; vso noč je bil, stal na preži za hišo je prežal; ekspr. tako je ljubosumen na ženo, da je zmeraj na preži zmeraj pazi nanjo; policisti so na preži za vlomilci čakajo nanje, da bi jih dobili
2. v prislovni rabi, v zvezi z v izraža položaj telesa, značilen za prežanje: mačka se je postavila v prežo; sključil se je v prežo in zadržal dih
3. lov. prostor, navadno na drevesu, kjer lovec čaka divjad: urediti, zgraditi prežo / nizka na tleh, visoka preža na drevesu
♦ etn. preža udeležba nepovabljenih fantov, prijateljev na svatbi; šport. smučarska preža drža z bolj ali manj upognjenimi koleni in hrbtom, ki olajšuje vzdrževanje ravnotežja; smuk v nizki, visoki preži
SSKJ²
prežáč -a m (á)
nav. ekspr. kdor preži, oprezuje: prežači so ga izsledili
SSKJ²
prežágati -am dov. (ȃ)
z žaganjem narediti dva dela: prežagati hlod, tram; poševno prežagati desko / prežagal je rešetke in ušel
SSKJ²
prežàl [prežau̯] prisl. (ȁ)
ekspr., navadno v povedni rabi izraža veliko obžalovanje: umetnost kuhanja pri nas napreduje, le prežal, da jo ovira draginja / kot vzklik žal prežal, ampak tako ne moremo delati
SSKJ²
prežáljen -a -o prid. (ā)
star. zelo žalosten, potrt: ves prežaljen je povedal, kaj se je zgodilo; ne bodi tako prežaljena / prežaljeno srce
SSKJ²
prežálosten -tna -o prid. (á)
1. preveč žalosten: prežalostna je, da bi šla z nami na ples / to so prežalostne zgodbe za otroke
2. ekspr. zelo žalosten: spomnil se je svoje prežalostne matere / žalostne, prežalostne so njene oči / sporočil mu je prežalostno novico, da mu je umrl oče
    prežálostno prisl.:
    prežalostno prepevati
SSKJ²
prežánje -a s (ȃ)
glagolnik od prežati: prežanje mačke / prežanje na jelena / s fanti je šel na prežanje na prežo
SSKJ²
préžar -ja m (ẹ̑)
1. nav. ekspr. kdor preži, oprezuje: prežarji so spremljali vsako njegovo kretnjo; skrivališče prežarjev
2. etn. fant, prijatelj, ki se nepovabljen udeleži svatbe: zvečer so se pred hišo zbrali prežarji
SSKJ²
prežárek -rka -o prid. (á)
knjiž. preveč svetel, bleščeč: ne more prenašati prežarke luči; to je prežarka svetloba
SSKJ²
prežarévati -am nedov. (ẹ́)
delati svetlo, svetlejše s prehodom skozi: sonce prežareva meglo; pren., knjiž. prežarevala ga je ljubezen
SSKJ²
prežaríti -ím tudi prežáriti -im dov., prežáril (ī í; ā ȃ)
1. narediti svetlo, svetlejše s prehodom skozi: sonce je prežarilo meglo; pren., knjiž. ljubezen jo je vso prežarila
● knjiž., ekspr. pisatelj je delo prežaril z osebnim ognjem v delu je velika stopnja čustvene vznemirjenosti, razgibanosti; knjiž. njene besede so ga prežarile s sovraštvom navdale
2. teh. segreti do tako visoke temperature, da žari: prežariti jeklo; ta kovina se hitro prežari
    prežárjen -a -o in prežarjèn -êna -o:
    od sonca prežarjen zrak; megla, prežarjena s soncem
SSKJ²
prežárjati -am nedov. (á)
delati svetlo, svetlejše s prehodom skozi: sonce prežarja meglo / bliski so prežarjali noč; pren., knjiž. želela si je ljubezni, ki prežarja
● knjiž. avtor prežarja svoje besedilo z veliko pisateljsko prizadetostjo v delu je veliko pisateljske prizadetosti; knjiž. prežarja ga volja do dela navdaja
SSKJ²
prežáti -ím nedov., prêži in préži; prêžal in préžal (á í)
1. čakati v določenem položaju, da se kaj ulovi: poglej mačko, kako preži; prežati na miš; žival preži na plen
2. iskati, čakati koga z določenim namenom, navadno skrivoma, pritajeno: prežati na sovražno patruljo; razbojniki so prežali na popotnike; prežati za tihotapci; prežati v zasedi, za vrati / lovec preži na lisico
// ekspr. živeti, računajoč, da se bo kaj zgodilo: prežal je na priložnost, na ugoden trenutek, da bi ušel / vse mesto preži in čaka, kaj se bo zgodilo
3. ekspr. napeto opazovati: prežati iz skrivališča, izza ogla; preži kot jastreb, ris / prežala sta na okna, kdaj se bo prižgala luč / njegove oči prežijo
4. ekspr. biti kje, kažoč željo po čem: gostje so jedli, otroci pa so prežali za pečjo, če bo kaj ostalo
// zelo želeti priti do česa, dobiti kaj: že dolgo preži na sosedovo posestvo; na to službo marsikdo preži
5. ekspr. groziti, pretiti: nevarnost preži na vsakem koraku; ob takem času prežijo v gorah plazovi
6. knjiž., ekspr. biti2, obstajati1: strašen molk preži nad vso dolino; globoko v duši mu je prežal sum / v njihovih očeh preži strah se kaže, odraža
● ekspr. zavedali so se, da preži nanje smrt da so v smrtni nevarnosti; star. gospodar je prežal za delavci, da ne bi postopali jih je strogo pazil, nadzoroval; na vsako mojo besedo preži kot pes na kost vsemu, kar rečem, trdim, nasprotuje, vse skuša zanikati, ovreči
    prežé :
    čakal je, preže na svojo žrtev
    prežèč -éča -e:
    prežeč na zajca, se je skril za grm; čakal je prežeč kot žival, ki čuti nevarnost; prežeč pogled; prežeča nevarnost; prežeče oči; prežeča žival; prisl.: tiger se mu je prežeče bližal; prežeče gledati, opazovati
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
préžav -a -o tudi prežàv -áva -o prid. (ẹ́; ȁ á)
knjiž. prežeč, oprezujoč: prežav pogled / prežava potuhnjenost
    préžavo tudi prežávo prisl.:
    prežavo gledati, opazovati
SSKJ²
préžavec tudi prežávec -vca m (ẹ́; ȃ)
1. kdor preži, oprezuje: prežavec jih je kmalu opazil
2. etn. fant, prijatelj, ki se nepovabljen udeleži svatbe: okrog hiše je bilo polno prežavcev
SSKJ²
préžavost tudi prežávost -i ž (ẹ́; á)
knjiž. lastnost, značilnost prežavega: prežavost pogleda / s prežavostjo je pogledal naokrog prežeče
SSKJ²
preždéti -ždím dov., preždì (ẹ́ í)
1. negibno, tiho sedeč prebiti, preživeti: vse popoldneve je preždel ob vodi; nekaj ur je preždela v kotu, trudna od slovesa / brez dela je preždel dopoldan
2. napol buden prebiti, preživeti: noči ni prespal, ampak preždel
3. ekspr. prebiti, preživeti sploh: vojno vihro je preždel doma; zimo je preždel na klopi pri peči
● ekspr. več ur na dan preždi pri mizi in piše presedi
SSKJ²
prežémanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od prežemati: prežemanje mladine z demokratičnimi idejami
● knjiž. vsesplošno prežemanje različnih idej medsebojno vplivanje
SSKJ²
prežémati -am nedov. (ẹ̑) nav. ekspr.
1. biti, obstajati kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: duh miroljubnosti prežema njegovo delo; njena pisma prežema skrb za bolno mater / prežema ga veliko hrepenenje; zavest, pomagati ljudem, prežema vse njegovo življenje
2. povzročati, da kaj začne biti, obstajati kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: prežemati mladino z naprednimi idejami
SSKJ²
prežênek -nka m (ȇ)
nar. tolminsko prerekanje, pričkanje: iz preženka je nastal prepir; preženek med pivci
SSKJ²
prežéti -žmèm stil. -žámem dov., prežmì prežmíte in prežêmi prežemíte; prežél; nam. prežét in prežèt (ẹ́ ȅ, á) nav. ekspr.
1. pojaviti se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: napredni duh je prežel vse njegovo delo / preželo ga je veliko hrepenenje
2. povzročiti, da kaj začne biti, obstajati kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: prežeti mladino z revolucionarnimi idejami; prežeti se s kulturo drugih narodov
    prežét -a -o:
    vojaki so bili prežeti z borbenim duhom; mladina, prežeta z naprednimi nazori; vse njegovo delo je prežeto s humanizmom; čustveno prežeti opisi narave
    ●     ekspr. bil je ves prežet od začudenja zelo začuden
SSKJ²
prežétost -i ž (ẹ̑)
nav. ekspr. lastnost, značilnost prežetega: prežetost mladine z naprednimi idejami / knjiž. del in celoto je treba obravnavati v njuni prežetosti medsebojni odvisnosti, povezanosti
SSKJ²
prežgánje -a s (ā)
prepražena, zarumenela moka za zgostitev jedi: narediti, pripraviti prežganje; svetlo, temno prežganje; duh po prežganju
SSKJ²
prežgánka -e ž (á)
juha iz prežganja: skuhati prežganko; za zajtrk so imeli prežganko in žgance
● pog., ekspr. ta pa ni po prežganki priplaval je bister, prebrisan
SSKJ²
prežgáti -žgèm dov., prežgál (á ȅ)
1. zaradi vročine narediti luknjo skozi kaj: žerjavica je prežgala desko; pren., ekspr. zbal se je, da ga bo njegov pogled prežgal
2. s preveliko vročino poškodovati, uničiti: pri likanju je prežgala prt / suša je prežgala zemljo / sonce mu je prežgalo obraz zelo opeklo
3. preveč speči, scvreti: prežgati čebulo, mast; meso se je prežgalo
4. ekspr. pojaviti se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: prežgala ga je zavest dolžnosti do domovine; bolečine so mu prežgale vse telo
    prežgán -a -o
    1. deležnik od prežgati: prežgan obraz; zavreči prežgano čebulo; od sonca prežgana zemlja / prežgana juha iz prežganja
    ●     pog., ekspr. ta pa ni po prežgani juhi priplaval je bister, prebrisan
    2. ekspr. zvit, prebrisan: ta bo že naredil, da bo zanj prav, je dovolj prežgan / v vzkliku tat prežgani
SSKJ²
prežígati -am nedov. (ī ȋ) ekspr.
1. zelo peči, žgati: sonce je prežigalo obraz; pren. čutil je, kako ga njegov pogled prežiga
2. knjiž. pojavljati se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: hrepenenje ga je prežigalo in sililo do pretresljivih izpovedi
● prežigali so goščavo požigali
SSKJ²
prežigósati -am dov. (ọ̑)
dati na kaj nov, drug žig: prežigosati bankovce / prežigosati vozovnice z novo ceno
SSKJ²
prežíljka -e ž (ȋ) nar.
1. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina; bazilika2: vonj rožmarina in prežiljke
2. listnato drevo, ki raste v Braziliji in daje dragocen les; bražiljka: deblo prežiljke
// rdeče barvilo iz lesa tega drevesa: pirhi so bili pobarvani s prežiljko
SSKJ²
prežírati -am nedov. (ī ȋ)
s kemičnim delovanjem povzročati, da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: kislina prežira kožo
● knjiž., ekspr. prežirati koga s pogledi strogo, pozorno ga gledati
    prežírati se ekspr., navadno v zvezi prežirati se skozi
    s težavo brati, študirati: komaj se prežira skozi obsežno gradivo
SSKJ²
prežítek -tka m (ȋ)
1. knjiž. ostalina: prežitki ljudske kulture
2. zastar. sredstva za življenje, zlasti hrana: denar za stanovanje in prežitek / potujoči pevci so peli za prežitek
SSKJ²
prežíti -žíjem dov. (í ȋ)
zastar. preživeti: s prijatelji prežije prijetne urice; vse popoldneve je prežil doma / prežiti življenje v naravi
    prežít -a -o:
    leta, prežita v tujini
SSKJ²
prežív -a -o stil. -ó prid. (ȋ í)
nav. ekspr. preveč živ, živahen: preživ otrok / preživa domišljija / prežive barve obleke
    prežívo tudi preživó prisl.:
    vsega se še preživo spominja; preživo čuteče srce
SSKJ²
preživáhen -hna -o prid. (á ā)
preveč živahen: preživahen otrok; biti preživahen / preživahen ples; ne preživahna zabava / preživahna domišljija
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prežívek -vka m (ȋ) star.
1. sredstva za življenje, zlasti hrana: imeti preživek zase in za družino; s tako skromnim preživkom bodo težko vzdržali dalj časa / pri hčeri si je izgovoril preživek preužitek
2. preživetje: boj za preživek
SSKJ²
preživélec -lca [tudi preživeu̯ca] m (ẹ̑)
knjiž. kdor preživi nesrečo: rešiti preživelce
SSKJ²
preživélost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost preživelega: preživelost njihovih nazorov / ekspr. tonemo v preživelost
SSKJ²
preživéti -ím dov., prežível (ẹ́ í)
1. biti, ostati kje določen čas: mladost je preživel v domačem kraju; kje ste preživeli nedeljo; otroci so preživeli počitnice pri teti / z njim je preživela prijetno popoldne
// biti določen čas v stanju, kot ga določa samostalnik: mladost je preživel v revščini; noč smo preživeli v strahu, kaj bo / ekspr. nedeljo je preživel ob knjigi vso nedeljo je bral, študiral
// biti deležen tega, kar določa sobesedilo: preživel je lepe, težke čase; preživeti veliko hudega / koliko sramote je preživel zaradi nje
2. ostati živ do konca trajanja česa: nesrečo so preživeli trije potniki; bolnica operacije ni preživela / noči ne bo preživel / te izgube ne bom preživel prenesel / nepreh. dobili so jesti samo toliko, da so preživeli ostali živi / ekspr. drevo ni preživelo hude zime
// živeti dlje kot kdo drug: oče je preživel sina; vse nas boš preživel / ekspr. njegovo delo bo preživelo naš čas
3. preživiti: težko je preživel veliko družino; preživeti se z inštrukcijami
    preživéti se 
    postati nesodoben, zastarel: taka miselnost se je že preživela
    preživèl in preživél -éla -o:
    misliti na preživele čase; preživeli nazori; preživeli potniki; sam.: skrb za preživele; to je nekaj preživelega
    prežívljen -a -o:
    preživljeni načini dela
    preživét -a -o:
    taki postopki so že preživeti; v rojstnem kraju preživeta mladost; sam.: to je nekaj preživetega
SSKJ²
preživétje -a s (ẹ̑)
glagolnik od preživeti: želja po preživetju; možnosti, pogoji za preživetje / narodnostno preživetje
SSKJ²
preživétven -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na preživetje: preživetveni nagon; spodbujanje individualnih preživetvenih strategij / ekspr. preživetvena nuja
SSKJ²
preživítek -tka m (ȋ) star.
1. preživnina: prejemati preživitek; upravičenec do preživitka
2. kar omogoča pridobivanje sredstev za življenje: iskati preživitek; poljedelstvo je njegov edini preživitek
SSKJ²
preživítev -tve ž (ȋ)
1. glagolnik od preživiti: preživitev družine
2. zastar. preživetje: boj za obstanek in preživitev
SSKJ²
preživíti -ím dov., prežívil (ī í)
dati komu, kar potrebuje za življenje: ker ga doma niso mogli preživiti, se je zgodaj zaposlil; brez truda lahko preživi družino; skrbelo jo je, s čim se bodo preživili; preživiti se z delom / preživiti živino čez zimo / majhno posestvo ni moglo preživiti številne družine
SSKJ²
preživítven -a -o (ȋ)
pridevnik od preživitev: preživitvene možnosti, potrebe
SSKJ²
prežívljanje -a s (í)
glagolnik od preživljati: preživljanje prostega časa / preživljanje kriz / sredstva, stroški za preživljanje družine
SSKJ²
prežívljati -am nedov. (í)
1. biti, ostajati kje določen čas: preživljati počitnice na morju; preživljati večere v družbi s prijatelji
// biti določen čas v stanju, kot ga določa samostalnik: takrat je preživljal krizo; spet preživlja hudo potrtost / poletne dni preživlja na vrtu in v gozdu
// biti deležen tega, kar določa sobesedilo: takrat je preživljal lepe, hude čase; preživljati usodo zapostavljenega otroka
2. dajati komu, kar potrebuje za življenje: preživlja veliko družino; preživljajo ga starši; preživljati se s težkim delom, pisateljevanjem
    prežívljati se knjiž., v zvezi s s, z
    jesti, uživati: ta žival se preživlja z rastlinsko hrano
    preživljajóč -a -e:
    študiral je, preživljajoč se z inštruiranjem
SSKJ²
preživnína -e ž (ī)
(denarni) prispevek za preživljanje, ki ga je kdo dolžen plačevati: dobivati preživnino; plačevati preživnino za otroka, za razvezanega zakonca; sodno določiti višino preživnine; spori zaradi preživnine
SSKJ²
preživnínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na preživnino: preživninski prispevek zakonca / reševati preživninske spore
SSKJ²
preživotáriti -im dov. (á ȃ)
nav. ekspr. prebiti, preživeti v pomanjkanju materialnih ali duhovnih dobrin: zimo je preživotaril v neki koči; vojna leta je z otrokom preživotarila v mestu
SSKJ²
prežláhten -tna -o prid. (á)
1. ekspr. zelo plemenit, izbran: prežlahtne starogrške umetnine / piti prežlahtno vino
2. star. spoštovan, cenjen, plemenit: družba prežlahtnih gospa / v vljudnostnem nagovoru pozdravljeni, prežlahtni knez
SSKJ²
prežmíkati -am dov. (ȋ)
zastar. s stiskanjem obdelati: dobro prežmikati in nato izplakniti perilo
SSKJ²
prežréti -žrèm dov., prežŕl (ẹ́ ȅ)
z grizenjem narediti luknjo skozi kaj: molji so ji prežrli plašč
// s kemičnim delovanjem povzročiti
a) da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: kislina mu je prežrla želodčno steno; pren., ekspr. bojijo se, da bo reka prežrla nasip
b) da kaj razpade na več delov: rja je na več mestih prežrla žico
    prežréti se 
    1. z grizenjem priti skozi kaj ovirajočega: ličinke so se prežrle skozi lubje
    2. prenajesti se: paziti je treba, da se prašiči ne prežrejo / nizko prežrli so se, pa še godrnjajo
    3. ekspr., navadno v zvezi prežreti se skozi s težavo prebrati, preštudirati: komaj se je prežrl skozi knjigo; prežreti se skozi pusto snov
    prežŕt -a -o:
    prežrto blago
SSKJ²
prežulíti in prežúliti -im dov. (ī ú)
z žuljenjem, drgnjenjem poškodovati: kožo na peti je čevelj prežulil do krvi
● ekspr. vso slovnico je že prežulil predelal, preštudiral
SSKJ²
prežún -a m (ȗ)
star. izvidnik: prežuni so sporočili, da se sovražnik že približuje
// vohun: prežuni so povsod prisluškovali
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prežurírati -am dov. (ȋ) pog.
z žuriranjem prebiti, preživeti: prežuriral je vso svojo mladost; prežurirati konec tedna, noč, večer s prijatelji
SSKJ²
prežvéček -čka m (ẹ̑)
kar je prežvečeno: izpljuniti prežveček; prežveček tobaka
SSKJ²
prežvéčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̄)
1. zdrobiti z zobmi in premešati s slino: prežvečiti hrano; vsak grižljaj dobro prežveči, preden ga požre
2. ekspr. pogovoriti se, povedati vse o čem: to stvar bodo še prežvečili / vsako novico prežvečijo
3. ekspr. premisliti: vsako besedo trikrat prežveči, preden jo izreče
● ekspr. kosilo je prežvečil brez teka pojedel; ekspr. vsega, kar so ji očitali, ni mogla prežvečiti (s soglašanjem) sprejeti
    prežvéčen -a -o:
    napol prežvečen grižljaj; prežvečena hrana
    ●     ekspr. to so prežvečene besede, misli nezanimive zaradi ponavljanja
SSKJ²
prežvèk -éka m (ȅ ẹ́)
1. vet. količina hrane, ki se pri prežvekovanju vrne iz vampa in kapice v usta: prežveki pri govedu
2. prežvekovanje: slišal se je le enakomeren prežvek krav
SSKJ²
prežvékati1 -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
nar. prežvekovati: opazil je, da vol že dva dni ne prežveka / kar naprej prežveka sosedove besede ponavlja
SSKJ²
prežvekáti2 -ám dov. (á ȃ)
zastar. prežvečiti: prežvekati hrano
    prežvekán -a -o:
    hrana mora biti dobro prežvekana
SSKJ²
prežvekávati -am nedov. (ȃ)
prežvekovati: govedo prežvekava / kar naprej prežvekava svojo trditev ponavlja
SSKJ²
prežvekoválec -lca [prežvekovau̯ca tudi prežvekovalca] m (ȃ)
sesalec, ki prežvekuje: govedo je prežvekovalec; želodec prežvekovalcev; mesojede zveri in rastlinojedi prežvekovalci
SSKJ²
prežvekoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na prežvekovanje: prežvekovalni čas / prežvekovalne motnje
SSKJ²
prežvekoválka -e [prežvekovau̯ka tudi prežvekovalka] ž (ȃ)
sesalec ženskega spola, ki prežvekuje: krava je prežvekovalka
SSKJ²
prežvekoválnik -a [tudi prežvekovau̯nik] m (ȃ)
zool. del želodca prežvekovalcev, v katerem se kopiči hrana:
SSKJ²
prežvekoválski -a -o [prežvekovau̯ski in prežvekovalski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na prežvekovalce: prežvekovalske navade / prežvekovalski želodec
SSKJ²
prežvekovánje -a s (ȃ)
glagolnik od prežvekovati: prežvekovanje hrane; čas za prežvekovanje / slišati je bilo le enakomerno prežvekovanje krav / prežvekovanje starih resnic
SSKJ²
prežvekováti -újem nedov. (á ȗ)
1. ponovno žvečiti hrano, ki se vrača iz vampa in kapice v usta: drobnica, govedo prežvekuje; prežvekovati krmo; enakomerno prežvekovati; govori počasi, kot da prežvekuje vsako besedo / opazil je, da krava ne prežvekuje
2. ekspr. jesti: neprenehoma nekaj prežvekuje
3. ekspr. pogovarjati se, govoriti o čem: prežvekovati novice / to zgodbo že deset let prežvekuje ponavlja
4. ekspr. premišljevati: to stvar je dolgo prežvekoval / prežvekovati svojo misel
    prežvekováje :
    govedo je ležalo, počasi prežvekovaje
    prežvekujóč -a -e:
    čreda je počivala, mirno prežvekujoč; prežvekujoče govedo
SSKJ²
prežvížgati -am dov. (í)
z žvižganjem priti (od začetka) do konca pesmi: prežvižgal je znano melodijo; pesem je brez presledka prežvižgal
● ekspr. zabobnelo je in že je prva granata prežvižgala dolino žvižgajoč preletela; ekspr. za to te bom še pošteno prežvižgal, smrkavec natepel, pretepel
SSKJ²
prežvrkljáti -ám dov. (á ȃ)
z žvrkljanjem narediti, da se delci kake snovi v njej enakomerno porazdelijo: prežvrkljati jajca; dobro prežvrkljati mleko s sladkorjem
SSKJ²
prfôks -a m (ȏ)
pog. profesor: za matematiko imamo novega prfoksa
SSKJ²
prfôksa -e ž (ȏ) pog.
učiteljica, profesorica: prfoksa je snov dobro razložila; srednješolska prfoksa; zatežena prfoksa
SSKJ²
pŕga -e ž (r̄)
1. nar. vzhodno oljne tropine: hraniti živino s prgami / oljne prge; biti suh in stisnjen kot prga
2. nar. neprijeten, zoprn človek: on je navadna, prava prga / kot psovka prga sitna
SSKJ²
pŕgast -a -o prid. (r̄)
nar. neprijeten, zoprn: fant je prgast in jeznorit
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prgíšče -a s (í)
1. prostor med ukrivljenimi prsti in upognjeno dlanjo: piti iz prgišča; zajel je žito v desno prgišče / podržal je prgišče pod curkom vode
2. z rodilnikom količina česa, ki se lahko naenkrat drži z ukrivljenimi prsti in upognjeno dlanjo: nasuti v posodo polno prgišče riža; dve prgišči soli; pljuskniti si prgišče vode v obraz / vsega skupaj je bilo komaj za prgišče
// ekspr. zelo majhna količina česa sploh: ob prgišču drv se niso mogli pogreti; pren. ni ji dovolj samo prgišče sreče
SSKJ²
pŕh1 -a m (ȓ)
knjiž. velika količina, množina premikajočih se delcev, zlasti snega, vode v ozračju: snežni prh / prh valov pršenje
SSKJ²
pŕh2 medm. (ȓ)
posnema glas pri prhanju: konj strese glavo in prh, se razpršijo kapljice
SSKJ²
pŕha -e ž (ŕ)
1. priprava za umivanje pod razpršenim tokom vode: prha se je pokvarila; odpreti prho; v kopališču je pet prh; kopalnica s prho / ročna prha
// razpršen tok vode iz te priprave: z užitkom se je nastavil prhi; vroča prha; te besede so delovale nanj kot mrzla prha / vsak večer gre pod prho; stopiti pod hladno prho; pren., knjiž. prha zvokov
// razpršen tok tekočine sploh: curek in prha / prha slapa je segala celo do njega
♦ teh. naprava za čiščenje surovine, polizdelkov, končnih izdelkov
2. glagolnik od prhati: biti navajen na prho / po prhi se je hitro oblekel
3. ekspr. razočaranje, neprijetno presenečenje: to je bila huda prha zanj; prijatelji kluba so ob tekmi doživeli hladno prho
SSKJ²
prháj -a m (ȃ)
nar. prhljaj: imeti prhaj
SSKJ²
prhak gl. prhek
SSKJ²
pŕhanje -a s (r̄)
glagolnik od prhati: rezgetanje in prhanje konj / po prhanju se je bolje počutil; prhanje z mrzlo vodo
SSKJ²
pŕhati -am nedov. (r̄)
1. s silo izpuščati (kaj tekočega) iz ust, nosu, da nastajajo kratki, ostri glasovi: konji rezgetajo in prhajo; splaval je iz globine in prhal; razposajeno so tolkli po vodi in prhali; med govorjenjem je prhal okoli sebe; prhati predse; prhal je kot mlad žrebec / ekspr. kar prhal je od smeha / preh. prhati pene iz ust
2. umivati s prho: prhati otroka; vsak večer se prha
// z razpršeno tekočino močiti, vlažiti: prhati rastlino; prhati s kemičnimi sredstvi
3. brizgati v razpršenih kapljicah: vrelci tople vode so prhali v zrak
● kokoši prestrašeno prhajo na vse strani mahajoč s perutnicami tekajo; prhati po zraku zelo hitro, slišno letati, švigati
    prháje :
    sopihaje in prhaje je lezel iz vode
    prhajóč -a -e:
    prhajoč se umivati; prhajoči konji
SSKJ²
pŕhavica in prhávica -e ž (ŕ; ȃ) knjiž.
1. žareč pepel: metati trske na prhavico
2. velika količina, množina premikajočih se delcev zlasti snega, vode v ozračju: puščavski veter je prinesel prhavico; prhavica modre galice
SSKJ²
pŕhek stil. prhák -hka -o stil. -ó prid. (ŕ ȃ ŕ)
1. sestavljen iz drobnih, nesprijetih delcev: prhek sneg; ta zemlja je prhka
// ki se (rad) lomi, drobi; krhek: prhka kost, skala / prhko pecivo
2. trhel, preperel: prhka deska / listine so po pregibih že prhke
3. nar., v zvezi z jabolko zmehčan, uležan: prhko jabolko
● knjiž. strah ga dela prhkega šibkega, neodpornega; ekspr. sadje je spomladi večkrat prhko ni sočno
SSKJ²
pŕhel -hla -o [pərhəu̯] prid. (ŕ)
1. trhel, preperel: prhel les; vrata so že prhla / njegovo delo sloni na prhlih temeljih
2. nar. puhel: prhla repa; sam.: duh po prhlem
SSKJ²
prhèt -éta m (ȅ ẹ́)
zastar. prhanje: prhet konj
SSKJ²
pŕhkost -i ž (ŕ)
stanje prhkega: prhkost vrtne prsti / prhkost kamnine krhkost
SSKJ²
pŕhlica in prhlíca -e ž (ŕ; í)
agr. rahla, zelo rodovitna prst: ilovica in prhlica
SSKJ²
prhlína -e ž (í)
kar nastane s prhnenjem: kupček prhline
SSKJ²
prhljád -i ž (ȃ)
kar nastane s prhnenjem: prhljad v votlem deblu / pene in prhljad na vodi delci prhnečega lesa
SSKJ²
prhljáj -a m (ȃ)
1. luskasti delčki lasišča: prhljaj mu je padal na ovratnik / imeti dosti prhljaja
2. kožna bolezen, pri kateri se lasišče čezmerno lušči: prhljaj je ozdravljiv; sredstva proti prhljaju
SSKJ²
prhljájast -a -o prid. (ȃ)
poln prhljaja: prhljajasti lasje; prhljajasta koža
SSKJ²
prhljàv -áva -o prid. (ȁ á)
zastar. prhljajast: prhljavi lasje
SSKJ²
prhljív -a -o prid. (ī í)
trhel, preperel: prhljiv les
// krhek, drobljiv: prhljiva kost
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prhnênje -a s (é)
glagolnik od prhneti: prhnenje podrtih debel
SSKJ²
prhnéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. razpadati, razkrajati se zlasti zaradi delovanja vlage: les, slama prhni; truplo prhni v zemlji; podrto deblo na dežju hitro prhni; pren., knjiž. zdelo se mu je, da v njem odnos do tega prhni
2. slabš. živeti v nedejavnosti, negibnosti: kaj bi tu prhnel in čakal / prhneti v taborišču
    prhnèč -éča -e:
    prhneče listje
SSKJ²
prhnína -e ž (í)
kar nastane s prhnenjem: preperina in prhnina
SSKJ²
pŕhniti -em dov. (ŕ ȓ)
1. s silo izpustiti (kaj tekočega) iz ust, nosu, da nastane kratek, oster glas: konj prhne; zaničljivo je prhnil in se obrnil stran / preh. prhniti komu slino v obraz
2. hitro, slišno zleteti: jata golobov prhne iz lin; vrabci preplašeno prhnejo v grmovje / ekspr. milijon isker je prhnilo v zrak; pren. črna misel mu je prhnila skozi možgane; novica prhne v svet
// ekspr. steči1, švigniti: zajec prhne iz detelje; otroci so prhnili na vse strani; gamsi so prhnili v ruševje; zasmejala se je in prhnila po stezi
// ekspr. skočiti, planiti: prhnil je na konja in odjezdil; prhniti v vodo / prhniti pokonci
3. preh., ekspr. (s silo) vreči: prhniti si prgišče vode v obraz
4. zastar. zadeti se ob kaj: netopir prhne ob okno / zatohel zrak mu je prhnil v obraz
5. ekspr., v zvezi prhniti v krohot, smeh nenadoma glasno zasmejati se: vsi so prhnili v krohot; dekleta so prhnila v smeh
● raketa prhne da kratek, šumeč glas; ekspr. mislili so, da bo prhnila vanj skočila proti njemu, ga napadla; ekspr. kadar si zaželi, lahko prhne v mesto gre, odide; ekspr. to se te ne tiče, je zaničljivo prhnila hitro rekla
SSKJ²
prhnôba -e ž (ó)
razpad, razkroj organskih snovi zlasti zaradi delovanja vlage: zavarovati les proti prhnobi; duh po prhnobi
SSKJ²
prhút -a m (ȗ)
šum, ki ga povzroča mahanje, udarjanje s perutmi: slišati prhut
// glagolnik od prhutniti ali prhutati: kokošji prhut
SSKJ²
prhútanje -a s (ū)
glagolnik od prhutati: opazovati prhutanje mladih vrabcev / prhutanje netopirjev v mraku / prhutanje s perutmi
♦ zool. letanje in prhutanje
SSKJ²
prhútar -ja m (ȗ)
nav. mn., zool. sesalci, ki so sposobni letati; netopir
SSKJ²
prhútati -am nedov., tudi prhutála (ū)
1. hitro, slišno mahati s perutmi: kokoš prhuta; postovka hitro prhuta; štorklje so letele, ne da bi prhutale; pren., ekspr. zunaj prhuta burja
// prhutajoč letati: jate galebov prhutajo nad pristaniščem; netopir prhuta sem in tja; ptič prhuta po kletki; pren., ekspr. novice so prhutale od vasi do vasi
♦ zool. premikati se po zraku z letalno mreno
2. ekspr. (rahlo) plapolati, vihrati: zastori prhutajo v vetru
3. knjiž., ekspr. biti prisoten v mislih, predstavah koga: nedoločna slutnja prhuta v srcu
// biti prisoten kje sploh: nad mestom prhuta preplah; skrb prhuta pod stropom
    prhutáje :
    okorno prhutaje je ptič odletel
    prhutajóč -a -e:
    prhutajoč s perutmi; nemirno prhutajoč ptič
SSKJ²
prhútniti -em dov. (ú ȗ)
hitro, slišno zamahniti s perutmi: zadeta kokoš je še nekajkrat prhutnila in poginila; labod prhutne s perutmi
// prhutajoč prileteti, odleteti: jereb je prhutnil iz listja; v sobo je prhutnil netopir
SSKJ²
pri predl., z mestnikom
1. za izražanje stanja v položaju, ko je kaj v neposredni bližini česa: sedeti pri mizi; stati pri oknu; ležati na klopi pri peči / bitka pri Sisku / posekati drevo pri korenini; hoditi pri kraju ceste / greti se pri ognju
♦ geogr. Besnica pri Kranju
// za izražanje kraja, kjer se dogaja dejanje: vstopnice lahko kupite pri blagajni; vstopil je pri sprednjih vratih / pog. sestali se bomo pri Slonu v kavarni, restavraciji Slon
2. za izražanje pripadnosti osebi, stvari: zob pri brani, grabljah; udi pri človeku; ročica pri plugu; ovratnik pri srajci / laboratorij je pri inštitutu / to sem bral pri Cankarju / Gostilna pri Figovcu
// za izražanje navzočnosti, udejstvovanja kje: sin je pri vojakih; v službi je pri železnici / tehnik pri gradbenem podjetju; pog. dela pri filmu v filmski proizvodnji / dela pri stroju; sodelovati pri predstavi, pevskem zboru / pri delu ga nihče ne prekosi
// za izražanje odnosa do koga, stika s kom: oglasiti se pri profesorju; vprašati pri sosedu / pri očetu je naletel na odpor; obisk pri prijatelju; pri tem učitelju se bo treba veliko učiti; ekspr. pri njej si opravil
3. za izražanje bivanja, obstajanja
a) v določeni družbeni skupnosti, zlasti družini, narodu, državi: pri Slovencih to ni v navadi / pog.: pri nas mu bo dobro v naši družini, v našem kolektivu; pri nas pravimo temu tako v našem kraju
b) v določenem okolju sploh: otroci so pri sosedovih; stanuje pri starših
4. za izražanje lastnosti ali stanja osebka: biti pri zavesti; ohraniti, ostati pri življenju
5. za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: pogovarjala sta se pri kozarcu vina; sprehajati se pri mesečini; ne hodi ven pri takem vremenu
// za izražanje pogoja ali vzroka, ki izhaja iz takih okoliščin: pri tolikih stroških konkurenca ni mogoča; pri taki vzgoji ne more biti uspeha / zasilno zavoro smemo potegniti le pri nevarnosti; to zdravilo se jemlje le pri visoki temperaturi
6. za izražanje povezanosti s kom, čim: pri čevljih so posebno važni podplati; pri hiši je treba še dosti narediti; pri kadilcih lahko pride do zastrupitve z nikotinom; pri otrocih ni dobro popuščati
// navadno z glagolskim samostalnikom za izražanje udeležbe, dejavnosti pri čem: pri bombardiranju je bilo ubitih več ljudi; pri branju pesmi se je večkrat zmotil; pri igri so se sprli; pasti pri izpitu; asistirati pri operaciji; iti za pričo pri poroki; pri pouku ne pazi dovolj / ostati pri kosilu / biti pri frizerju; pog. pri kartah je izgubil veliko denarja pri igranju kart, kartanju
7. nav. ekspr. za izražanje dejstva, ki bi moglo ali moralo kaj preprečiti, pa ne prepreči: pri vsem bogastvu ni srečen; pri sivih laseh je videti kar mlad; pri petih otrocih je še zelo mladostna
8. za izražanje časovne točke, v kateri se kaj zgodi: v šolo je šel pri šestih letih / pri petdesetih je začel pisateljevati star približno petdeset let / čevelj mu zaškriplje pri vsakem koraku; pri slovesu so vsi jokali; zasačili so ga pri tatvini / pri hoji se je spotil
9. za izražanje razmerja, sorazmerja: zaslužil je pet evrov pri kilogramu; blago se je podražilo za deset evrov pri metru
10. pog. za izražanje sklicevanja na kaj: prisegel je pri svojih otrocih / kot podkrepitev pri moji duši, da ni res; pri spominu na mater ti obljubljam
● pog. biti, ležati pri dekletu opravljati spolno združitev, imeti spolne odnose z njo; ne vem, pri čem smo kakšen je naš položaj; pog. nisem pri denarju nimam denarja; ekspr. na trgu je bila glava pri glavi veliko ljudi skupaj; ekspr. vsi otroci so že pri kruhu odrasli in zaposleni; biti pri miru ne gibati se, ne premikati se; pog. biti pri moči močen, krepek; kdo bo ostal pri otrocih pazil nanje; ekspr. bil je pri priči mrtev takoj; pog. ni čisto pri sebi ne zaveda se popolnoma; sam pri sebi misli drugače na tihem; ekspr. ostalo je pri starem nič se ni spremenilo; ekspr. vse večere presedi pri televiziji gleda televizijski spored; ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven ničesar ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni; tega pri najboljši volji ne zmorem sploh
SSKJ²
pri... ali prì... predpona (ȉ)
1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
a) približanja, primika k določenemu kraju: prijahati, pripeljati, pristopiti, priti / prijokati, priropotati
b) usmerjenosti dejanja k določeni točki: prilepiti, pripeti, prišiti, privezati / prisesti
c) dopolnitve, dopolnjevanja dejanja z dodajanjem: priliti, primešati, prizidati / priračunati, prišteti
č) dosege zaželenega namena, cilja ali usmerjenosti proti njemu: pričakati, pridobiti, priklicati / priučiti se za zidarja
d) delnosti dejanja: prikrivati, pripreti / prirezati, pristriči
e) začetka dejanja: prisluhniti, prisvetiti, prižgati
f) istočasnosti, vzporednosti dejanja: prigrizovati, pripevati
g) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): prigoditi se, prijaviti
2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: pridelek; prihajanje; prizidek
3. v imenskih sestavljenkah za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: pribrežen, prikot, primorje, prizemen
SSKJ²
priapízem -zma m (ī)
med. trajna bolezenska otrdelost spolnega uda:
SSKJ²
príba -e ž (í)
zool. po hrbtu zelenkasto črna močvirska ptica z dolgim črnim čopom, Vanellus vanellus: priba skovika
SSKJ²
pribarantáti -ám dov. (á ȃ)
1. pog. s pogajanjem priti do česa: od domačinov je pribarantal nekaj zlata / ekspr. s tem denarjem ne boš veliko pribarantal kupil; pren. tega daru si ne moreš pribarantati
2. star. s kupčevanjem priti do česa: pribarantala je le malo denarja; pribarantati posestvo
SSKJ²
pribásati -bášem tudi -básam dov., tudi pribasájte; tudi pribasála (á ȃ)
pog., ekspr., v zvezi z jo priti, prispeti: pozno v noč sta jo pribasala v kočo
    pribásati se pog.
    zriniti se, pririniti se: s košarami se je komaj pribasala skozi vrata
SSKJ²
pribáviti -im dov. (á ȃ)
publ. priskrbeti: pribaviti (komu) dokaze, podatke / pribaviti spis okrožnega državnega tožilstva
SSKJ²
pribég1 -a m (ẹ̑)
zastar. pribežnik: pribegi iz turškega tabora
SSKJ²
pribèg2 in pribég -éga m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
glagolnik od pribegniti: pribeg v utrdbo
SSKJ²
pribégel -gla -o [pribegəu̯] prid. (ẹ́)
knjiž. ki je pribežal: prijazno sprejeti pribegle ljudi; sam.: dati pribeglim hrano in stanovanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pribégniti -em dov., tudi pribegníte; tudi pribegníla (ẹ́ ẹ̑)
zastar. pribežati: veliko ljudi je pribegnilo za obzidje
SSKJ²
pribeléžiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
zastar. zapisati: vse, kar je slišal, je skrbno pribeležil
SSKJ²
pribelíti in pribéliti -im dov. (ī ẹ́)
dodatno, zraven zabeliti: pribeliti žgance
SSKJ²
priberáčiti -im dov. (á ȃ)
1. z beračenjem priti do česa: priberačiti denar, kruh; vem, da si tega nisi priberačil / ekspr. priberačil si je njihovo posredovanje izprosil
2. kot berač priti kam: večkrat je priberačil v vas
    priberáčiti se 
    z beračenjem priti kam: do tega kraja se je priberačil
    priberáčen -a -o:
    priberačen denar
SSKJ²
pribesnéti -ím dov., pribêsni in pribésni (ẹ́ í)
ekspr. besneč priti: oče je pribesnel v hišo / pribesnel je vihar
SSKJ²
pribévskati -am tudi pribêvskati -am dov. (ẹ̑; ȇ)
bevskajoč priti: pes je pribevskal h gospodarju, v hišo
SSKJ²
pribezljáti -ám [pribəzljati in pribezljati] dov. (á ȃ)
bezljajoč priti: krave so pribezljale v stajo
// pog. pridirjati, pridivjati: fantje so pribezljali domov
SSKJ²
pribežalíšče -a s (í)
kraj, prostor, kamor se pribeži: imeti, najti pribežališče; to območje je bilo pribežališče za ljudi z območja fronte / ekspr. narava je pribežališče pesnikov
♦ arheol. naraven ali umetno utrjen prostor, kamor so pribežali ljudje ob nevarnosti
// ekspr. varstvo, zavetje: iskati si pribežališče pri prijateljih / knjiž. pravica pribežališča do azila
SSKJ²
pribežáti -ím dov., pribéži; pribéžal tudi pribêžal (á í)
bežeč priti: pribežati pod streho, v zavetje; ves preplašen je pribežal domov / otrok je pribežal k materi, ker se je zbodel
● knjiž., ekspr. veter je pribežal mimo okna zapihal
SSKJ²
pribéžnica -e ž (ẹ̑)
ženska, ki kam pribeži: pribežnico so prijazno sprejeli; ilegalna pribežnica
SSKJ²
pribéžnik -a m (ẹ̑)
kdor kam pribeži: pomagati pribežnikom / pribežniki s Primorskega
SSKJ²
pribíjanje -a s (í)
glagolnik od pribijati: pribijanje deske / pribijanje dejstev
♦ tekst. pribijanje votka potiskanje votka z grebenom k tkanini
SSKJ²
pribíjati -am nedov. (í)
1. z žebljem, žeblji pritrjevati: stal je na lestvi in pribijal desko z napisom; pribijati plakate / ekspr. streli brzostrelke so ga pribijali k tlom
2. nar. tolči, potrkavati: plesal je in pribijal s škornji; pribijal je, da se je pod tresel / kolesa so pribijala takt
3. odločno govoriti, nepreklicno izjavljati: nismo hodili po lahkomiselnih potih, je pribijal starec / ekspr. pribijal je besedo za besedo odločno izgovarjal; publ. o notranjem dogajanju avtor ne govori, pribija le posledice poudarja; ekspr. s temi besedami je pribijal svoje trditve utemeljeval, podpiral
SSKJ²
pribírati -am nedov. (ī ȋ)
zastar. dobivati, pridobivati si: v gorah je pribiral nove moči
    pribírati se nar.
    nabirati se: slina se mu je pribirala v kotih ustnic
SSKJ²
pribítek -tka m (ȋ)
znesek, ki se določenemu znesku doda: zmanjševati pribitke na proizvodno ceno / zaračunati za delo ob praznikih 50-odstotni pribitek na veljavno tarifo dodatek; pribitek sklada povečanje
♦ filat. pribitek znesek na znamki, ki se doplača navadno za dobrodelni namen; šport. časovni pribitek čas, ki se prišteje, doda k doseženemu času
SSKJ²
pribíti -bíjem dov., pribìl (í ȋ)
1. z žebljem, žeblji pritrditi: pribiti desko, podplat; vse je tako res, kot bi pribil / pribiti razglas na plot; pribiti na križ / ekspr. močna eksplozija ga je pribila k tlom vrgla na tla / pribiti z žeblji
2. odločno reči, nepreklicno izjaviti: predsednik je pribil, da sta samo dve izbiri; ponovno je pribil, da je vreme z gotovostjo mogoče napovedati le za tri dni; ničesar ne bomo prosili, je pribil / pribiti je treba, da je bila udarna sila tedaj že zlomljena povedati, poudariti; publ. vojna je pribila dejstvo, kako važna je enotnost potrdila; ekspr. dolžen sem mu, je pribil svojo odločitev utemeljil, podprl
3. povečati vsoto za določen znesek: pribiti k ceni stroške prevoza, skladiščenja / pribiti taro čisti teži prišteti, pridati
    pribít -a -o:
    1. deležnik od pribiti: pribiti in prilepljeni podplati
    2. pog. omamljen, pijan: kadar je kadil res dobro travo, je bil pribit vsaj še šest ur
    ●     sedela, stala je kot pribita mirno, nepremično; to je (kot) pribito, da gremo popolnoma gotovo; kar reče, drži kot pribito je nepreklicno
SSKJ²
priblížanje -a s (ȋ)
glagolnik od približati: približanje umetnosti ljudstvu / neopazno, neslišno približanje postojanki
SSKJ²
priblížati -am dov. (ȋ)
1. spraviti v večjo bližino česa, zraven česa: previdno je približal svojo roko njeni; vozilo je preveč približal robu cestišča / približal je njen stol k mizi primaknil, pomaknil; približala si je svetilko, da bi bolje videla
2. narediti, povzročiti, da postane kaj komu bolj dostopno, razumljivo: s slikami jim je hotel približati neznane kraje; v predavanju jim je približal razmere v svoji deželi; približati ljudem moderno umetnost / približati kulturne dobrine državljanom omogočiti jim uživati jih
3. narediti, da je kaj bolj ustrezno čemu: približati šolo življenju, vsebino pouka praktičnim potrebam
    priblížati se 
    1. priti bližje čemu v prostoru: četa se je približala prvim hišam; vsak dan se je približal cilju za dvajset kilometrov; boječe se mu je približal in ga ogovoril / približati se na doseg roke, na dva metra, na streljaj / gozd se širi in se vsako leto nekoliko približa dolini; zdelo se mu je, kot da so se zvezde približale zemlji
    2. priti časovno bližje: večer se je približal; hitro se je približal čas odhoda
    3. vzpostaviti prijazno razmerje s kom: rad bi se približal tej deklici; znal se je približati mladim ljudem; nikoli jima ni uspelo, da bi se približala drug drugemu
    4. postati kakorkoli podoben, soroden: približal se je svojemu idealu / stališča držav so se na konferenci nekoliko približala
    5. priti do tega, da se kaj skoraj doseže: v storilnosti se približati evropskemu povprečju / publ. Olimpija se je s to tekmo približala favoritu / približati se resnici skoraj jo spoznati, dojeti
    ●     publ. temu delu se je približal nestrokovno se ga je lotil; igralka se je zelo približala dramatikovi zamisli glavne junakinje njena igra, interpretacija je ustrezala
    približávši zastar.:
    približavši se vasi, je opazil ogenj
    priblížan -a -o:
    predmeti na sliki so videti približani; kultura mora biti približana delavcem
SSKJ²
približávati -am nedov. (ȃ)
star. približevati: približavati sliko / približavati se vrhu gore
SSKJ²
priblížek -žka m (ȋ)
1. knjiž. približno enaka stvar: ta model je le nezanesljiv približek predmeta; poenostavitve in približki
2. mat. približna vrednost: računati s približki; približek števila a
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
priblížen -žna -o prid. (ȋ)
1. ki ne upošteva, zajema vsega, tudi podrobnosti: približna analiza / približen načrt; približen opis dogodka; izdelali so približen predračun stroškov; približna navodila za delo
2. ki kaže, podaja tako, da se od resničnega lahko nekoliko razlikuje: navesti približen čas, datum, vrstni red; račun je samo približen; znano je le približno število udeležencev
    priblížno 
    1. prislov od približen: približno določiti, oceniti; približno izračunati; podatki se približno ujemajo
    2. navadno z izrazom količine izraža, da je količina lahko manjša ali večja od navedene: od takrat je minilo približno deset let; znižati stroške za približno dvajset odstotkov; tehta približno sto kilogramov; mesto ima približno sto tisoč prebivalcev / približno enako dolg, širok; približno enake višine; miza stoji približno sredi sobe / imeti približno enake lastnosti; ljudje približno iste starosti
    ●     ekspr. niti približno ne vem, kaj to pomeni sploh ne vem
SSKJ²
približevánje -a s (ȃ)
glagolnik od približevati: približevanje kulture delavcem / previdno približevanje opazovalcev / fantovo približevanje jo je vznemirjalo
SSKJ²
približeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. spravljati v večjo bližino česa, zraven česa: previdno je približeval svojo nogo k njegovi, da bi ga spotaknil; sliko si je približeval in oddaljeval / daljnogled mu je približeval oddaljene kraje
2. delati, povzročati, da postane kaj komu bolj dostopno, razumljivo: približevati ljudem umetnost s pogovori / knjige nam približujejo tuje dežele; opazovanje nam približuje stvarnost
3. delati, da je kaj bolj ustrezno čemu: približevati šolo proizvodnji
    približeváti se 
    1. premikajoč se prihajati bližje čemu v prostoru: približevati se hiši; namesto da bi se približevali cilju, so se oddaljevali; boječe se je približeval materi; le počasi so se približevali vrhu / koraki se približujejo
    2. prihajati časovno bližje: noč, zima se približuje; čutil je, da se približuje napad
    3. vzpostavljati prijazno razmerje s kom: začel se ji je plaho približevati / tujim ljudem se ne približuje rad
    4. postajati kakorkoli podoben, soroden: približevati se idealu / njegova umetnost se približuje ljudski umetnosti
    5. prihajati do tega, da se kaj skoraj doseže: približevati se življenjskemu cilju / približevati se postavljeni normi
    približujóč -a -e:
    približujoča se nevarnost, vojska
SSKJ²
priblížnost -i ž (ȋ)
značilnost približnega: približnost rezultatov / približnost presoje / površnosti in približnosti v knjigi ga motijo
SSKJ²
priblodíti in priblóditi -im dov. (ī ọ́)
blodeč priti: pozno ponoči so priblodili do kmetije
SSKJ²
pribobnéti -ím dov. (ẹ́ í)
bobneč hitro priti: po cesti so pribobneli vozovi / v jezero pribobni slap
SSKJ²
pribóčnik -a m (ọ̑)
v nekaterih državah častnik, dodeljen višjim vojaškim osebnostim: generalov pribočnik / bataljonski pribočnik
SSKJ²
pribóčniški -a -o (ọ̑)
pridevnik od pribočnik: pribočniške obveznosti
SSKJ²
pribojeváti -újem dov. (á ȗ)
1. z oboroženim spopadom, bojem priti do česa: pribojevati sosednje dežele / pribojevali so nam svobodo; pribojevati si mir
2. s prizadevanjem priti do česa: pribojevati pravico do uporabe maternega jezika; pribojevati si srečo
    pribojeván -a -o:
    pribojevana svoboda
SSKJ²
pribóljšati -am dov. (ọ̑) nar.
1. izboljšati, povečati: priboljšali so mu podporo
2. dati priboljšek, priboljške: mama mu je rada kaj priboljšala
SSKJ²
pribóljšek -ška m (ọ̑)
1. boljša jed, boljše jedi, ki se dodajajo k običajni hrani: odreči se priboljšku; biti potreben priboljška / imeti, privoščiti si kaj za priboljšek / priboljšek v hrani
// boljša jed, pecivo: skrivaj je dobival priboljške; mati mu je k vojakom poslala razne priboljške
2. pravn. dodatna dajatev izročevalcu posestva, navadno v obliki denarja, pridelkov: izgovoriti si priboljšek; denarni priboljšek
SSKJ²
pribòr -ôra m (ȍ ó)
predmeti, priprave, ki se uporabljajo pri uživanju ali pripravljanju jedi, pijač: kupiti pribor; jesti s priborom; nerjaveč pribor; pribor iz alpake; posoda in pribor / desertni pribor; jedilni pribor ki ga sestavljajo žlica, vilice, nož in čajna žlička; namizni pribor s katerim se jemljejo jedi na krožnik
// navadno s prilastkom predmeti, priprave, ki se uporabljajo pri kakem opravilu, delu sploh: brivski, fotografski, pisalni, šivalni pribor; pribor za čiščenje, umivanje
♦ med. secirni pribor secirno orodje; teh. avtoelektrični pribor
SSKJ²
priboríti -ím dov., pribóril (ī í)
1. z oboroženim spopadom, bojem priti do česa: priborili so nam svobodo, zmago; priboriti si mir z orožjem
2. s prizadevanjem priti do česa: priboriti enakopravnost slovenskemu jeziku; priboriti premoženje za otroke; priboriti se do spoznanja; priboriti si pravico, priznanje, ugled
    priborjèn -êna -o:
    težko priborjena svoboda
SSKJ²
pribosopétiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
ekspr. priti bos: večkrat je pribosopetil k nam
SSKJ²
pribôsti -bôdem dov., pribôdel in pribódel pribôdla, stil. pribòl pribôla (ó)
1. prodirajoč priti: žebelj je pribodel skozi podplat / ekspr. iz megle je pribodel zvonik se je prikazal, pokazal
// ekspr. prikliti, prirasti: žito je že pribodlo iz zemlje / mačice so pribodle iz brstja
2. z ostrim predmetom pritrditi: z buciko pribosti sliko na podlago
SSKJ²
pribráti -bêrem dov., stil. priberó; pribrál (á é)
zastar. dobiti, pridobiti: pribrati otrokom premoženje
    pribráti se nar.
    nabrati se: okrog lista v vodi so se pribrali mehurčki / brezoseb. vsak je dal nekaj živeža, pa se je pribralo
SSKJ²
pribrenčáti -ím dov., pribrénči in pribrênči; pribrénčal in pribrênčal (á í)
brenčeč prileteti: čebele, muhe pribrenčijo / ekspr. še nekaj krogel je pribrenčalo mimo njega / ekspr. po cesti je pribrenčal avtomobil hitro pripeljal
SSKJ²
pribrêsti -brêdem dov., pribrêdel in pribrédel pribrêdla, stil. pribrèl pribrêla (é)
z bredenjem priti: pribredel je na to stran reke / ekspr. srečno pribresti na hrib priti, navadno skozi ovire
SSKJ²
pribréžen -žna -o prid. (ẹ̑)
ki je, se nahaja pri bregu: pribrežni kraji, otoki; pribrežna plitvina, voda
SSKJ²
pribréžje -a s (ẹ̑)
svet pri reki, jezeru, morju; obrežje: sekati gozd na pribrežju / zastar. čepel je na skalnatem pribrežju potoka bregu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pribrísati -bríšem dov., tudi pribrisála (í ȋ)
pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro priti, priteči: kmalu jo je pribrisala nazaj / zajec jo je pribrisal iz gozda
SSKJ²
pribrnéti -ím dov. (ẹ́ í)
brneč prileteti: čmrlj je pribrnel na cvet / ekspr. krogle so mu pribrnele okoli ušes / ekspr. pred hišo je pribrnel avtomobil brneč pripeljal
SSKJ²
pribrzéti -ím dov. (ẹ́ í)
hitro, lahkotno priti: pribrzela je v hišo in pozdravila / ekspr. avtomobil je pribrzel okrog ovinka hitro pripeljal
SSKJ²
pribučáti -ím dov. (á í) nav. ekspr.
1. bučeč nastopiti, pojaviti se: burja, vihar pribuči
2. bučeč priteči: slap pribuči čez skale / tovornjak pribuči na trg bučeč pripelje
SSKJ²
pribúriti -im dov. (ū ȗ)
zastar. razburjeno priti, pridivjati: priburil je v kuhinjo in vse oštel / priburil je na palubo hitro prišel
SSKJ²
pricapljáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. capljajoč priti: otrok je bos pricapljal v kuhinjo / medvedek je pricapljal iz gozda / ves premočen je pricapljal do koče prišel
SSKJ²
pricepetáti -ám dov. (á ȃ)
cepetajoč priti: otroci so bosi pricepetali k materi in se stisnili k njej
SSKJ²
pricésten -tna -o prid. (ẹ̑)
ki je, se nahaja pri cesti: pricestna gostilna / pricestna okna stavbe
SSKJ²
pricijáziti -im dov. (á ȃ) ekspr.
1. težko prinesti: pricijazil je koš sena / pricijazil je svoje stvari pred njegovo hišo
2. počasi pripeljati: pricijazil je blago z vozičkom / vlak je pricijazil na postajo; po mnogih težavah so se le pricijazili na cilj
SSKJ²
pricíncati -am dov. (ȋ)
slabš. počasi priti ali pripeljati se: proti večeru so pricincali na vrh; z vlakom so se pricincali v mesto
SSKJ²
pricingljáti -ám dov. (á ȃ)
cingljajoč pripeljati: po dolgem čakanju je tramvaj le pricingljal; sani so pricingljale pred hišo / ekspr. pricingljal je s šopom ključev cingljajoč prišel
SSKJ²
pricíniti -im dov. (í ȋ)
pritrditi s kositrom: priciniti žico; priciniti ročaj k posodi
SSKJ²
pricítrati -am dov. (ȋ)
ekspr. prinesti: natakar mu je pricitral pečenko in vino / sam vrag ga je pricitral
SSKJ²
pricmériti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑)
slabš. prijokati: otrok se je pricmeril domov
SSKJ²
pricokláti -ám dov. (á ȃ)
coklajoč priti: starec je pricoklal v hišo / pricoklati v coklah / ekspr. bosa je pricoklala predenj prišla
SSKJ²
pricopotáti -ám dov. (á ȃ)
copotajoč priti: otroci so pricopotali z mokrimi čevlji
SSKJ²
pricóprati -am dov. (ọ̑)
pog. pričarati: pricoprala jim je nevihto in točo
● ekspr. le kako je mogla pricoprati vse te dobrote narediti, pripraviti
SSKJ²
pricuréti -ím dov. (ẹ́ í)
priteči, pripolzeti v tankem curku: iz vrtine je pricurela voda; pren., ekspr. nenadoma je pricurela vanj čudna sladkost
SSKJ²
pricurljáti -ám dov. (á ȃ)
priteči, pripolzeti v tankem curku: potne kaplje so mu pricurljale po čelu; iz prsta ji je pricurljala kri
SSKJ²
pricúrniti -em dov. (ú ȗ)
ekspr. priliti majhno količino tekočine: v čaj je pricurnil kapljico žganja; tudi v svoj kozarec je malo pricurnil
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pricvèsti tudi pricvestì -cvetèm, in pricvêsti -cvêtem [pricvəsti in pricvesti] dov., pricvèl pricvelà in pricvêla in pricvetèl pricvetlà in pricvêtel pricvêtla (ə̀ ȉ ȅ; é)
ekspr., navadno sedanji čas cvetoč se pojaviti: rože pricvetejo spomladi prav do hiše
● šalj. tako slabe čevlje je imel, da so mu na enem mestu nogavice pricvele na dan se pokazale
SSKJ²
pricvíliti -im dov., pricvilíla tudi pricvílila (í)
cvileč priti: pes je pricvilil v hišo / ekspr.: svinčenke so pricvilile do njih cvileč priletele; tramvaj je pricvilil izza ovinka cvileč pripeljal
SSKJ²
pricvŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
1. nekoliko ožgati, osmoditi: plamen mu je pricvrknil lase / slana je travo pricvrknila
2. ekspr. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: konja pricvrkniti z bičem
    pricvŕknjen -a -o
    1. deležnik od pricvrkniti: pricvrknjeni lasje
    2. ekspr. čudaški, neumen: malo je pricvrknjen
SSKJ²
pricvŕknjenec -nca m (ȓ)
ekspr. čudaški, neumen človek: ta pricvrknjenec nič ne ve
SSKJ²
príča -e ž (í)
1. oseba, ki na sodišču pove, kar ve o kom, čem: priče ga obtožujejo; zapriseči pričo; zaslišati priče; soočiti obdolženca s pričami; nezanesljiva, pristranska priča; opirati se na izjave, navedbe prič; stranka in priče; biti, nastopiti na razpravi kot priča / obremenilna priča
2. kdor je navzoč ob kakem dogodku z namenom, da potrdi njegovo veljavnost: poklicati, prositi koga za pričo; narediti oporoko pred pričami; podpisati se kot priča / biti za pričo pri poroki / oporočna priča; (poročna) priča
3. kdor je navzoč ob kakem dogodku: priče so pripovedovale, kar so videle; v tej samoti se ni bilo bati nobene priče; imeti priče in dokaze; ekspr. po besedah še živih prič se je to res zgodilo / vi vsi ste priča, priče, za pričo, da sem mu denar vrnil vi vsi vidite; vi vsi lahko potrdite; biti priča nesreče biti navzoč pri nesreči, videti jo; nehote je bil priča njunemu pogovoru ga je slišal, bil navzoč pri njem; v svojem poklicu je bila priča mnogim družinskim tragedijam je lahko opazovala, spoznala mnoge družinske tragedije
4. s prilastkom izraz, znamenje česa: knjiga je zanimiva priča razburkane dobe; s tem gradom so porušili zadnjo pričo preteklosti; ekspr. barake, živa priča revščine / tvoja pisma so nam priča, da še nisi pozabil na dom dokaz
// kdor kaj potrjuje z življenjem, ravnanjem: biti priča resnice
5. zastar. zgodba, pripoved: spomnil se je očetove priče / verjeti babjim pričam čenčam
6. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi pri priči brez odlašanja, takoj: pri priči se je lotil dela, začel pomagati / pri priči se je streznil / pri tej priči moraš iti takoj (zdaj); pri tisti priči se je vrnil takoj (tedaj)
● publ. že imena igralcev zagotavljajo, da bomo priča odlični predstavi da bo predstava odlična; ekspr. bog mi je priča, da ne lažem izraža podkrepitev trditve; biti nema priča česa biti navzoč pri kakem dogajanju, ne da bi sodeloval; brez priče, brez prič govoriti s kom brez prič ne da bi bil še kdo navzoč; ekspr. brez vsake priče se je hotel posloviti od doma ne da bi ga kdo videl, opazil; ekspr. se bova že srečala brez prič na samem; objel jo je v pričo ljudi vpričo
♦ pravn. identitetna priča s katero se doseže identiteta; kriva priča; kronska priča ki lahko v sodnem ali upravnem postopku odločilno vpliva na izid postopka; rel. Jehovova priča pripadnik verske skupnosti, ki Jezusa Kristusa ne priznava za boga, ampak le za najvišje bitje; prim. pričo
SSKJ²
pričákati -am dov., pričákajte in pričakájte; pričákala in pričakála (á ȃ)
1. s čakanjem priti do česa, doseči kaj: odgovora ni pričakal; končno so pričakali prevod te pesnitve / po dolgem čakanju so le pričakali natakarja
2. ostati na kakem mestu do prihoda koga: goste so pričakali pred hišo; pričakati koga na letališču; slovesno pričakati / pričakala ga je z nasmehom sprejela
// ostati na kakem mestu s sovražnim namenom do prihoda koga: pričakal ga je in ustrelil; pričakati sovražnika v zasedi / oče ga je pričakal s šibo
3. prebiti, preživeti čas do nastopa česa: pričakati začetek šolskega leta; ekspr. tako se je veselila izleta, da kar ni mogla pričakati jutra / novo leto je pričakal v veseli družbi
● star. ni pričakal svojega jubileja dočakal; ekspr. premišljevala je, s čim naj pričaka svojo lačno družino s čim naj ji postreže ob prihodu; knjiž. pričakal je, da je nehal vpiti, nato mu je odgovoril počakal; ekspr. življenje je ni ravno prijazno pričakalo imela je težko življenje
    pričákan -a -o:
    težko pričakano nadaljevanje knjižne uspešnice
SSKJ²
pričakoválec -lca [pričakovau̯ca tudi pričakovalca] m (ȃ)
kdor kaj pričakuje: pričakovalec dediščine; podražitev je prizadela zlasti pričakovalce stanovanj
SSKJ²
pričakoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pričakovanje: pričakovalna nervoza, tesnoba / pričakovalni čas
SSKJ²
pričakovánec -nca m (á)
kdor je pričakovan: pričakovanca sta se končno le prikazala na vratih postajnega poslopja
SSKJ²
pričakovánje -a s (ȃ)
1. glagolnik od pričakovati: dolgo pričakovanje ga je utrudilo / pričakovanje napada jih vznemirja / pisar. v pričakovanju vašega odgovora vas lepo pozdravljamo
2. duševno stanje, v katerem se kdo, kaj pričakuje: pričakovanje se stopnjuje; njen obraz je izražal pričakovanje; biti poln pričakovanja; napeto, nemirno, veselo pričakovanje; trenutki pričakovanja / v pričakovanju je čas hitro tekel; živeti v pričakovanju
3. kar se pričakuje: njihovo pričakovanje se je uresničilo / na koncertu je izpolnil vsa pričakovanja / publ. turistični promet je avgusta zaostajal za pričakovanji / po pričakovanju so zmagali domačini
● publ. kongres je izpolnil, presegel vsa pričakovanja uspeh kongresa je bil zelo velik; ekspr. akcija je potekla proti (vsemu) pričakovanju je bila zelo uspešna; ekspr. predstava je uspela nad vse pričakovanje zelo, izredno; ekspr. s pričakovanjem gledajo v prihodnost z upanjem; ekspr. njegova žena je v (veselem) pričakovanju je noseča, bo rodila
SSKJ²
pričakováti -újem nedov. (á ȗ)
1. živeti, računajoč:
a) da kdo, kaj pride: prišla je, ko je niso več pričakovali; nestrpno pričakovati pismo; otroci so željno pričakovali očeta / v uradu so ga stranke že pričakovale čakale; dve uri ga je pričakoval na postaji / kot vljudnostna fraza obiščite nas, pričakujemo vas; pren., ekspr. pojdimo hitro, gore nas že pričakujejo
b) da se bo kaj zgodilo: te dni pričakujejo napad; za svoje delo pričakuje pohvalo; od njega ne pričakuj sočutja / ne pričakuj tuje pomoči ne zanašaj se, ne računaj nanjo
// navadno s prislovnim določilom biti v posebnem čustvenem razpoloženju zaradi stvari, ki se bo zgodila: dijaki z veseljem pričakujejo maturantski ples; v strahu pričakuje, kaj bo; težko pričakuje pomlad / napeto pričakovati konec filma
2. na osnovi določenih dogodkov, pojavov biti prepričan o čem: pričakoval je drugačen razplet zgodbe; pričakovati uspeh; pričakujejo, da bodo letos izpolnili načrt; zgodilo se je, kakor je pričakoval / pričakovali so, da se bo jezil, pa se ni mislili so
3. ekspr. biti pripravljen, gotov za koga: hotel je obnovljen in pričakuje goste / tam ga pričakuje sreča tam bo srečen
● ekspr. česa takega od tebe nisem pričakoval ti nisem prisojal; ekspr. pričakuje otroka je noseča, bo rodila; ekspr. preveč so pričakovali od njega precenjevali so ga
    pričakováje star.:
    ne pričakovaje odgovora, je nadaljeval
    pričakujóč -a -e:
    pričakujoč darilo, je iztegnil roko; opazil je njen pričakujoči pogled; prisl.: pričakujoče ga je pogledala
    pričakován -a -o:
    težko pričakovan dan; dolgo pričakovana svoboda; sam.: pričakovano se ni zgodilo
SSKJ²
príčanje -a s (ī)
glagolnik od pričati: pričanje o dogodku, stvari / obtožili so ga zaradi krivega pričanja
SSKJ²
pričárati -am dov. (ȃ)
1. po ljudskem verovanju s čaranjem priti do česa: iz zemlje je pričaral zaklad / če bi mogel, bi ga ta trenutek pričaral sem; nenadoma je stopil v hišo, kot bi ga pričaral
2. ekspr. priklicati, ustvariti: zelena barva bazena pričara iluzijo zelenice v puščavi; zakril si je oči in si skušal pričarati njeno podobo
● domišljija mu je pričarala pred oči ljubljeni kraj v domišljiji je videl
    pričáran -a -o:
    pričarane podobe, sanje
SSKJ²
príčati -am nedov. (ī ȋ)
1. pripovedovati na sodišču, kar se ve o kom, čem: nihče ni hotel pričati, čeprav so videli nesrečo; moral bo pričati; ožjim sorodnikom ni treba pričati; pričati proti komu; pričati za koga, zoper koga / pričati za prijateljevo nedolžnost
♦ pravn. krivo pričati
2. nav. 3. os. biti izraz, znamenje česa: urejena kmetija priča o dobrem gospodarjenju; pohištvo v sobi je pričalo o preprostem okusu / bledica na njenem obrazu priča, da ni zdrava; pisani gozdovi pričajo, da je prišla jesen
// star. izpovedovati, izražati: pričati ljubezen do dekleta; v pesmih priča njegovo čast in slavo
● knjiž. pričati resnico z življenjem, ravnanjem jo potrjevati
3. zastar. govoriti, pripovedovati: o tem so mi pričali prijatelji; kakor se priča, so bili ti kraji že zgodaj naseljeni / o tem dogodku pričajo zgodovinske knjige
SSKJ²
pričêliti -im in pričelíti -čélim dov. (é; ī ẹ́)
les. prižagati les pravokotno na vzdolžno os ali prižagati ga na določeno dolžino: pričeliti hlode
SSKJ²
príčen -čna -o prid. (ī)
nar. svež: prično jajce / pričen sneg je zabrisal vse sledove nov, nedavno zapadel
SSKJ²
pričéniti -em in pričeníti -čénem dov. (ẹ́ ẹ̑; ī ẹ́)
nar. počepniti, počeniti: pričenila je k otroku; od strahu se je pričenil
SSKJ²
pričénjati -am nedov. (ẹ̑)
začenjati: pričenjati boj; pričenjati zidati hišo; delo se že pričenja; pričenja se pomlad / za vasjo se pričenja gozd / predstave pričenjajo ob osmih se začenjajo
    pričenjajóč -a -e:
    pričenjajoča se doba
SSKJ²
pričesáti -čéšem dov., pričêši pričešíte; pričêsal (á ẹ́)
knjiž. počesati: lepo so jo pričesali
    pričesán -a -o:
    pričesani zalizci
SSKJ²
pričéska -e ž (ẹ̑)
določena ureditev, razporeditev las: delati, urejati si pričesko; spreminjati pričesko; vedno ima lepo pričesko; modna, poletna, stroga pričeska; ustvarjalci pričesk / dnevna, večerna pričeska
♦ friz. fantazijska pričeska oblikovana tako, da nekaj predstavlja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pričétek -tka m (ẹ̑)
začetek: pričetek pouka, predstave / pričetki moderne glasbe / tako je bilo že od pričetka; v pričetku se je počutil osamljenega
SSKJ²
pričéti -čnèm dov., pričél; nam. pričét in pričèt (ẹ́ ȅ)
začeti: odprl je knjigo in pričel brati; pričelo jo je skrbeti, ker se predolgo niso vrnili / delo se prične zgodaj; tekmovanje se prične v sredo; zima se je že pričela / pričeti košnjo / srečanje so pričeli s prijaznim pogovorom, nehali pa s prepirom / brezoseb. pričelo je deževati / elipt. ko se je hrup polegel, je govornik spet pričel začel govoriti / predstava prične ob petih se začne
    pričénši zastar.:
    predelali so vso literarno zgodovino, pričenši s protestantizmom / pričenši z novim letom se je najemnina zvišala
    pričét -a -o:
    pričeto sliko je dokončal šele po več letih
SSKJ²
pričeválec -lca [pričevau̯ca tudi pričevalca] m (ȃ) knjiž.
1. kdor kaj potrjuje z življenjem, ravnanjem: pričevalec resnice / pričevalec vere
2. kdor je navzoč ob kakem dogodku; priča: tako pripovedujejo pričevalci
SSKJ²
pričeválen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. ki o čem priča: mesto je ohranilo pričevalne spomenike preteklosti / pričevalna in umetniška vrednost knjige
● knjiž. govorjena beseda je najbolj pričevalna prepričljiva
SSKJ²
pričeválnost -i ž (ȃ)
knjiž. lastnost, značilnost pričevalnega: vrednost te knjige je zlasti v njeni pričevalnosti; kulturnozgodovinska pričevalnost spomenikov
SSKJ²
pričevánje -a s (ȃ)
1. glagolnik od pričevati: oprostili so ga pričevanja
// kar kdo pove kot priča na sodišču: izpodbiti pričevanje; neoporečno, nepristransko pričevanje
♦ pravn. krivo pričevanje
// kar kdo pove kot priča, poznavalec česa: izpovedi in pričevanja sodobnikov; pričevanja o pisateljevem otroštvu
2. kar kaj kaže, osvetljuje: ta knjiga je pomembno pričevanje o življenju naših ljudi; pisana pričevanja o domačem gledališču / za to nimamo zanesljivih pričevanj dokazov
SSKJ²
pričevánjski -a -o prid. (ȃ)
knjiž. pričevalen: značaj njegove knjige je izpoveden in pričevanjski
SSKJ²
pričeváti -újem nedov. (á ȗ)
pričati: pričevati proti komu, za koga / knjiž. krajevno ime pričuje, da je naselbina predslovanska; gospodarska poslopja pričujejo, da je tu blaginja
♦ rel. pričevati za Kristusa z življenjem, ravnanjem potrjevati njegov nauk
SSKJ²
príčkanje -a s (ȋ)
glagolnik od pričkati se: zaplesti se v pričkanje; dolgo, glasno pričkanje; pričkanje med strankami / dobiti kaj brez pričkanja
SSKJ²
príčkati se -am se nedov. (ȋ)
medsebojno izražati nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno ne preveč ostro: o tem se ne bomo pričkali; zaradi otrok so se pogosto pričkali; ekspr. kar naprej sta se pričkala / z njim se ni vredno pričkati / ekspr. v časopisu se pričkati polemizirati
SSKJ²
príčna -e ž (ȋ)
nižje pog. preprosto ležišče, pograd: jetnik je sedel na prično; prična s slamnjačo
SSKJ²
pričnína -e ž (ī)
pravn. povračilo stroškov priči: dobiti pričnino
SSKJ²
príčo in pričo predl. (í)
star., z rodilnikom vpričo2: objela ga je pričo gostov; okradli so jo na ulici pričo mnogih ljudi
SSKJ²
pričofotáti -ám dov. (á ȃ)
čofotajoč priti: otroci so pričofotali iz vode / race pričofotajo k bregu
SSKJ²
pričŕniti -im in pričrníti -ím dov., pričŕnil (ŕ; ī í)
nar. dolenjsko povedati kaj slabega o kom, zatožiti koga; očrniti: nekdo nas je pričrnil
SSKJ²
pričujóč tudi pričujòč -óča -e prid. (ọ̄ ọ́; ȍ ọ́)
1. ki je v določenem času na določenem mestu; navzoč: med pričujočimi fanti ni bilo mlinarjevega sina; žal mu je bilo, da ni bil pričujoč
// publ., s prislovnim določilom ki je, obstaja kje: ta problem je še vedno pričujoč; povsod pričujoča želja po napredku
● publ. ta misel je pričujoča v vsem pisateljevem delu se kaže; ekspr. policija je bila povsod pričujoča je vse nadzirala
2. publ. pravkar omenjen, ta: pričujoči zbor bo razpravljal tudi o tem; pričujoča knjiga, zbirka; avtor pričujočega dela; sam.: pričujoči so ob tem prizoru onemeli; seznanil ga je s pričujočimi
SSKJ²
pričujóčnost -i ž (ọ́)
knjiž. navzočnost: moti jih njegova pričujočnost; ni se zavedal očetove pričujočnosti / v pričujočnosti neznanca ni mogel govoriti
● knjiž. pričujočnost duha prisebnost
SSKJ²
pričút -a m (ȗ)
knjiž. čutna zaznava brez stvarne podlage: prisluhi, prividi in pričuti
SSKJ²
pričúvati -am dov. (ū)
knjiž. prihraniti: pričuvati sladkor, vino; pričuvati kaj za hude čase
    pričúvan -a -o:
    pričuvana hrana
SSKJ²
pričúven -vna -o prid. (ū)
zastar. rezerven: pričuvna hrana
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pričvrstítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od pričvrstiti: pričvrstitev posode; pričvrstitev z vijaki
♦ biol. pričvrstitev jajčeca v steno maternice
SSKJ²
pričvrstíti -ím dov., pričvŕstil (ī í)
narediti, da je kaj trdno na določenem mestu, v določenem položaju; pritrditi: pričvrstiti desko, kotel, vrv; pričvrstiti z vijakom, žebljem / pričvrstiti napis na slavolok; školjke se pričvrstijo na skale; pričvrstiti si masko na obraz
    pričvrščèn tudi pričvrstèn -êna -o:
    pričvrščen na podlago; pričvrščen z vrvjo; pričvrščen drog
SSKJ²
pričvŕščati -am nedov. (ŕ)
delati, da je kaj trdno na določenem mestu, v določenem položaju; pritrjevati: pričvrščati jermene; pričvrščati z žeblji
SSKJ²
pričvrščeváti -újem nedov. (á ȗ)
delati, da je kaj trdno na določenem mestu, v določenem položaju; pritrjevati: pričvrščevati okvir z vijaki
SSKJ²
príd1 -a m (ȋ ī)
1. star. korist2: tak človek lahko naredi več kvara kot prida; to ne prinaša nobenega prida / dela samo za svoj prid
2. v prislovni rabi, v zvezi v prid izraža usmerjenost koristi glagolskega dejanja: delati v prid skupnosti; govoriti komu v prid; obrniti kaj v svoj prid / to ni v prid njegovemu položaju mu ne koristi; publ. zaposlenost se je povečala v prid kvalificiranim delavcem zaposlenost kvalificiranih delavcev se je povečala
// v zvezi s pridom koristno: s pridom izkoriščati, uporabiti / na teh tleh s pridom gojijo buče uspešno
● star. to podnebje mu ni bilo k pridu ni bilo ugodno zanj, mu ni prijalo; star. pri delu sta bila bolj v napotje kot k pridu delo sta bolj ovirala kot pospeševala
SSKJ²
príd2 -i ž (ȋ)
zastar. korist2: z njim ne bo posebne pridi / dela v njegovo prid
SSKJ²
prída -- prid. (í)
nav. ekspr., navadno v povedni rabi, navadno z nikalnico dober: ni prida človek; fant ni prida, zato se ne druži z njim / kot delavec ni prida / njiva ob potoku ni ravno prida / tako blago ni prida / ta knjiga ni dosti prida, ni nič prida je precej slaba; ni kaj prida ženska je ničvredna, malovredna; to sadje je malo prida je slabo
● star. če ni prida za to delo, ga odslovite sposoben, primeren; naglica ni nikjer prida ni koristno, če se kaj opravi hitro, brez preudarka
    prída prisl., v nikalnih stavkih
    dosti: žito ni prida obrodilo; to ne bo prida vredno / nima prida zemlje / ni se kaj prida spremenil nič se ni; nič prida ni zaslužil; star. nič prida ni storil v življenju nič dobrega, koristnega; sam.: iz njega ne bo nikoli nič prida
SSKJ²
pridájati -am nedov. (ȃ)
dodajati: jemati in pridajati / pridajati slovenskim izrazom latinske oznake / gube so mu pridajale poseben izraz dajale
● publ. gibanju so pridajali majhen pomen pripisovali
SSKJ²
prídanič -a m (í)
ekspr. ničvreden, malovreden človek: družiti se s pridaniči; lenuh je in pridanič
SSKJ²
pridátek -tka m (ȃ)
1. kar se da (k) čemu zraven, povrhu; dodatek: potresti pridatke med plasti krompirja; primesi in pridatki
♦ arheol. grobni pridatek predmet, ki so ga dali pokojniku v grob
2. glagolnik od pridati: dobiti barvne odtenke s pridatkom različnih množin bakrovih spojin
SSKJ²
pridáti -dám dov., 2. mn. pridáste in pridáte; pridál (á)
dodati: pridati na rezance zrezano drobovino / k vsoti boš moral še malo pridati / pridati k imenu naslov dati / da bi popravil neprijeten vtis, je hitro pridal: Seveda ne smemo vzeti tega preveč resno
● pog. ne kaže vsega verjeti, ljudje radi tudi kaj pridajo si izmislijo
    pridáti se nar.
    pristajati2: polhovko je imel pomaknjeno na stran, kar se mu je pridalo
    ●     nar. pridalo bi se, da bi se malo ustavili dobro bi nam delo
    pridán -a -o:
    pridana snov
    ●     poročilu je pridan zapisnik o zaslišanju priložen
SSKJ²
pridàv -áva m (ȁ á)
1. zastar. dodatek: pijača brez dražilnega pridava
2. nar. dolenjsko doplačilo, zlasti pri zamenjavi: ni hotel menjati volov z njim, ker bi dobil premalo pridava
● nar. gorenjsko lilo je in za pridav še treskalo za nameček
SSKJ²
pridávljen -a -o prid. (ā)
knjiž. pridušen: govoriti s pridavljenim glasom
SSKJ²
pridehtéti1 -ím [pridəhteti tudi pridehteti] dov., pridehtì tudi pridêhti (ẹ́ í)
knjiž. pridišati: vonj ciklame je pridehtel v sobo
SSKJ²
pridehtéti2 -ím [pridəhteti tudi pridehteti] dov., pridehtì tudi pridêhti (ẹ́ í)
nar. prisopihati: ko je pridehtela vrh griča, se je ozrla nazaj
SSKJ²
pridejáti -dêjem dov., tudi pridém; 2. mn. pridêjete tudi pridéste, 3. mn. tudi pridejó; pridêj in pridèj; pridejál (á ȇ)
star., navadno kot deležnik na -l dodati: pridejati testu jajca / zdaj se tako ne da spremeniti, je pridejal
● star. govori resnico, ničesar ne smeš pridejati si izmisliti
    prideján -a -o:
    pridejana snov
SSKJ²
pridélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑)
pridobiti z gojenjem rastline, rastlin: pridelati krompir in zelenjavo; sadja pridelajo le za domačo porabo; pridelati dovolj žita / vino pridelajo doma
// pridobiti z gojenjem česa sploh: pridelali so dosti medu; pridelati dovolj mesa, mleka
// z delom pridobiti, prislužiti: jé kruh, ki so ga drugi pridelali / knjiž. s trudom pridelati rudo pridobiti; ekspr. pridelati izgubo narediti
● za hišo je pridelal še garažo prizidal; pog., šalj. še otroka bosta pridelala spočela
    pridélan -a -o:
    doma pridelano vino
SSKJ²
prideláva -e ž (ȃ)
pridobitev pridelkov z gojenjem rastlin: pridelava riža zahteva veliko vode; ekološka pridelava na domačem vrtu; pridelava sadja, krompirja; pridelava zelenjave v rastlinjakih / biološka pridelava pridelava samo z uporabo naravnih, organskih snovi
// pridobitev česa z gojenjem sploh: pridelava hrane; pridelava mleka; stroški pridelave surovin za gorivo
SSKJ²
pridélek -lka m (ẹ̑)
1. kar se pridobi z gojenjem rastline, rastlin: pospraviti, prodati, shraniti pridelke; žito, sadje in drugi pridelki / gozdni, kmetijski, poljski pridelki
// kar se pridobi z gojenjem česa sploh: med in drugi čebelarski pridelki / maslo je domač pridelek izdelek
2. ed. kar se pridela v (enem) letu, v (eni) sezoni: prodati ves pridelek; spravljanje jesenskega pridelka; neurje jim je uničilo pol pridelka / letošnji sadni, vinski pridelek / doseči rekorden pridelek pšenice; slab pridelek krompirja
♦ ekon. hektarski pridelek
3. glagolnik od pridelati: hiter pridelek prvovrstne topolovine / brinovec domačega pridelka
SSKJ²
pridelíti -ím dov., pridélil (ī í)
star. z odločbo postaviti koga na kako mesto, položaj; dodeliti: pridelili so ga naborni komisiji za pisarja / pridelili so ga drugemu polku
● star. pridelili so mu delo na vrtu določili, dali
    prideljèn -êna -o:
    fant je bil prideljen drugi četi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prideloválec -lca [pridelovau̯ca tudi pridelovalca] m (ȃ)
kdor kaj prideluje: dati navodila pridelovalcem krompirja; pridelovalec vina / ekološki, biološki pridelovalec kdor kaj prideluje predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja / publ. ta dežela je pomemben pridelovalec in izvoznik pšenice v tej deželi pridelujejo in izvažajo dosti pšenice
SSKJ²
prideloválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pridelovanje: pridelovalni stroški pšenice; pridelovalne možnosti / določiti pridelovalno območje za sadje
SSKJ²
prideloválka -e [pridelovau̯ka tudi pridelovalka] ž (ȃ)
ženska ali država, ustanova, ki kaj prideluje: Brazilija je glavna pridelovalka kave; najpomembnejša svetovna pridelovalka vina
SSKJ²
pridelovánje -a s (ȃ)
glagolnik od pridelovati: ukvarjati se s pridelovanjem krompirja; intenzivno pridelovanje sadja in zelenjave / tekmovanje v pridelovanju vrtnic gojenju
SSKJ²
pridelováti -újem nedov. (á ȗ)
pridobivati z gojenjem rastline, rastlin: pridelovati krompir in žito; v obmorskih krajih pridelujejo južno sadje
// pridobivati z gojenjem česa sploh: pridelovati mleko in volno; pridelujejo čedalje manj medu
SSKJ²
príden1 -dna -o prid., prídnejši (í ȋ)
1. ki rad, dosti dela: priden delavec, pomočnik; gospodinja je pridna in skrbna; videti je priden; priden je kot mravlja zelo; ekspr. priden je, da je veselje zelo / ekspr. pridne roke / biti moramo pridni, če hočemo delo pravočasno končati potruditi se moramo
// navadno v povedni rabi, navadno v zvezi z za ki ima željo, voljo za kako opravilo: biti priden za delo, hojo; za pisanje ni preveč pridna / ekspr. te rože so pridne za cvetenje rade cvetijo
2. ki izpolnjuje dolžnosti, zahteve: pridni učenci; hčerka je zelo pridna, sin pa ne; na vajah, pri delu, v šoli je priden / pes je priden in ubogljiv / kot pohvala priden, sinko
// ki ne povzroča neprijetnosti, nevšečnosti: dojenček je priden; otroci so bili dopoldne še kar pridni; ni preveč priden, rajši nagaja / kot poziv: priden bodi, če ne boš tepen; bodite pridni, dokler se ne vrnem / pridna dekleta so v tem času že doma
● knjižnica ima nekaj pridnih bralcev vnetih, vztrajnih; ekspr. pridni Janezek človek dobrega, pozitivnega značaja; ekspr. ta je pa priden pivec zelo rad pije; ekspr. ali je kaj priden? Priden je, kadar spi ni priden
    prídno 
    prislov od priden: pes ga je pridno čakal; pridno delati, se učiti
    // ekspr. velikokrat, pogosto: pridno jim je nalival kozarce; pridno jih je obiskovala / voda pridno curlja neprenehoma; pridno so jedli in pili dosti; kokoši pridno nesejo; sam.: pridnemu ni treba stradati
SSKJ²
príden2 -dna -o prid. (í ī)
zastar. koristen, dober: knjiga bo za začetnike pridna; naglica ni nikjer pridna
SSKJ²
prideríja -e ž (ȋ)
knjiž. pretirana sramežljivost, preobčutljivost: očitajo mu malomeščansko priderijo; farizejstvo in priderija
SSKJ²
pridéti -dénem dov., pridêni prideníte (ẹ́)
star. dodati: prideti praženi čebuli malo gob / prideti dozdajšnjim predlogom še enega / tu jih imaš, je nepričakovano pridela
SSKJ²
pridévati -am tudi -ljem nedov. (ẹ́)
star. dodajati: pridevati moko med mešanjem / ležeče tiskane besede pridevamo k samostalnikom postavljamo, dajemo; pridevati komu šaljive vzdevke dajati
● star. dosti so pripovedovali o dogodku in zraven tudi marsikaj pridevali si izmišljali
SSKJ²
pridévati se -am se in -ljem se dov. (ẹ́)
nar. priti, prispeti: Na, pojužinajva! Medtem se bo že prideval (A. Ingolič)
SSKJ²
pridévek -vka m (ẹ̑)
1. izraz, ki se dodaja k imenu kake osebe, zlasti kot sorodstvena, socialna oznaka: ni ga več ogovarjal s pridevkom oče / za imenom je opuščal plemiški pridevek naslov
// knjiž. izraz, ki se daje osebi po kaki značilnosti; vzdevek: zaradi ošabnega vedenja so mu dali pridevek novomeški Napoleon; zbadljivi pridevek se ga je hitro prijel
2. lit. atributivna beseda ali besedna zveza, ki natančneje določa samostalnik; epiteton: v pesmi uporablja dosti pridevkov / okrasni ali ukrasni pridevek ustaljen prilastek, ki ima določujočo in figurativno funkcijo
3. kar se da (k) čemu zraven, povrhu; dodatek: sveža krma ne potrebuje pridevkov; kuhati fižol s pridevki
● nar. spal je v pridevku poleg skednja na seniku
♦ arheol. grobni pridevek grobni pridatek; jezikosl. stalni pridevek beseda ali besedna zveza, ki se stalno pristavlja k imenu kake osebe
SSKJ²
pridévnik -a m (ẹ̑)
jezikosl. pregibna beseda, ki izraža kakovost, velikost, vrsto ali svojino: vrste pridevnikov; spreminjanje spola, sklona in števila pri pridevniku / kakovostni, svojilni, vrstni pridevnik; določna oblika pridevnika
SSKJ²
pridévniški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na pridevnik: pridevniške izpeljanke / pridevniška beseda beseda, ki se ravna v spolu, sklonu in številu po samostalniku; pridevniška pripona; pridevniška sklanjatev sklanjatev pridevnika, pridevniške besede; taka sklanjatev samostalnika
SSKJ²
prídiga -e ž (í)
1. rel. govorno podajanje vsebinsko zaokrožene verske snovi: poslušati pridigo; molitev pred pridigo / nedeljska pridiga; pridiga na gori govor Jezusa Kristusa, ki vsebuje povzetek krščanskega moralnega nauka
// besedilo za tako podajanje: knjiga pridig
2. ekspr. (vsiljivo) dajanje naukov: vse pridige nič ne pomagajo; le obdrži svojo pridigo zase
// opominjanje, oštevanje: za vsak prestopek je moral poslušati pridigo; zaslužil si pridigo
SSKJ²
prídiganje -a s (í)
glagolnik od pridigati: maševanje in pridiganje / težko poslušam njeno pridiganje
SSKJ²
prídigar -ja m (í)
1. rel. duhovnik, ki pridiga: poslušati pridigarja / biti dober pridigar znati dobro pridigati
// v protestantskem okolju kdor poklicno ali nepoklicno pridiga: popotni pridigar; izgon protestantskih pridigarjev; Dalmatin je dobil službo pridigarja v Ljubljani
2. ekspr., s prilastkom kdor se zavzema za kako idejo, nazor: ideološki pridigarji; biti pridigar morale; pridigar proti alkoholizmu
● ekspr. poznali so ga, da je pridigar da rad (vsiljivo) daje nauke
SSKJ²
prídigarica -e ž (í)
rel. duhovnica, ki pridiga:
SSKJ²
prídigarski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na pridigarje ali pridigarstvo: pridigarska služba / pridigarska primera / ekspr. govoriti s pridigarskim glasom slovesnim, privzdignjenim
SSKJ²
prídigarstvo -a s (í)
1. rel. dejavnost pridigarjev: ukvarjati se s pridigarstvom
2. ekspr. (vsiljivo) dajanje naukov: očitati komu pridigarstvo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prídigati -am nedov. (í)
1. rel. govorno podajati vsebinsko zaokroženo versko snov: pridigati pri nedeljski maši / pridigati proti vražam
2. ekspr. zavzemati se za kako idejo, nazor: pridigati moralo; pridiga poštenost, sam pa goljufa
3. ekspr. (vsiljivo) dajati nauke: ta človek rad pridiga; ne boj se, ne bom ti pridigal / zdravniki zaman pridigajo, da je kajenje škodljivo opominjajo
● ekspr. pridigati gluhim ušesom prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati
    pridigajóč -a -e:
    poslušati pridigajočega duhovnika
SSKJ²
pridigovánje in prídigovanje -a s (ȃ; í)
glagolnik od pridigovati: pripravljati se za pridigovanje
SSKJ²
pridigováti -újem in prídigovati -ujem nedov. (á ȗ; í)
star. pridigati: pridigovati o dobroti / pridigovati nove ideje / pridigovala mu je, naj se loti kakega resnega dela; še premalo ti pridigujem
SSKJ²
pridíh -a m (ȋ) knjiž.
1. rahel vonj česa: vonj vrtnic se je mešal s pridihom cigaretnega dima; mrzel zrak s pridihom smrek in jelk
2. s prilastkom majhna stopnja: preproge dajejo prostoru pridih razkošja / pripovedovati s pridihom ironije nekoliko ironično / z oslabljenim pomenom vse je zavito v pridih brezupnosti
// rahla čustvena obarvanost: njegove besede so imele sovražen pridih; pridih žalosti
● knjiž. ti scenski predmeti ustvarjajo pridih resničnosti videz
♦ jezikosl. izgovor zapornikov z močnim izdihom
SSKJ²
pridíhati -am dov. (í ȋ)
močno dihajoč priti: pridihati na vrh / knjiž., ekspr. gozdni hlad jima je pridihal naproti rahlo zapihal
SSKJ²
pridíhniti -em dov. (í ȋ)
knjiž., ekspr. dodati, pridati: pojavu je pridihnil nekaj pozitivnega
    pridíhnjen -a -o:
    jezikosl. pridihnjeni glas glas, izgovorjen s pridihom
SSKJ²
pridírjati -am dov. (ī)
dirjajoč priti: konj je pridirjal na dvorišče / ekspr.: navsezgodaj je pridirjal iz doline prišel; brez sape je pridirjala v hišo pritekla
SSKJ²
pridírkati -am dov. (ȋ)
1. dirkajoč priti: istočasno sta pridirkala na cilj / ekspr.: konj je pridirkal na dvorišče pridirjal; zadnji trenutek je pridirkal na vlak pritekel
2. preh., publ. z dirkanjem priti do česa: kobila Burja mu je pridirkala nagrado; pridirkal si je prvo mesto
SSKJ²
pridišáti -ím dov. (á í)
prijetno dišeč se pojaviti: akacije so pridišale v sobo; pečenka je pridišala skozi priprta vrata; brezoseb. iz kuhinje je prijetno pridišalo
SSKJ²
príditi1 -im nedov. (í ȋ) ekspr.
1. vplivati moralno negativno; kvariti: slaba družba ga pridi; priditi mladino z neprimernim čtivom; otrok se je začel priditi / priditi značaj naroda
2. delati kaj manj popolno, dovršeno: tako ohlapno izražanje pridi jezik
● star. ni jim hotel priditi družbe kvariti
    príditi se 
    postajati neužiten, slab; kvariti se: meso se je začelo priditi
SSKJ²
príditi2 -im nedov. (í ȋ)
zastar. koristiti: take stvari človeku ne pridijo
SSKJ²
pridivjáti -ám dov. (á ȃ)
1. divjajoč priti: otroci so pridivjali pred šolo / sovražnik je pridivjal v našo domovino / ekspr.: avto je pridivjal izza ovinka zelo hitro pripeljal; ves nestrpen je pridivjal po stopnicah pritekel
2. nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: nevihta je pridivjala; nekega jutra je pridivjala odjuga
SSKJ²
prídižnica -e ž (í)
zastar. prižnica: duhovnik na pridižnici
SSKJ²
prídkan -a -o prid. (ȋ)
ljubk. priden1: pridkan otrok; bodi lepo pridkan
SSKJ²
prídnež -a m (ȋ)
ekspr. priden človek: delati se pridneža
SSKJ²
prídnost -i ž (í)
lastnost, značilnost pridnega človeka: pridnost gospodinje / spodbujati učence k pridnosti; s pridnostjo in vztrajnostjo se da veliko doseči
SSKJ²
pridobítek -tka m (ȋ)
1. kar se pridobi: majhen pridobitek časa / zastar. ves svoj pridobitek je zavaroval premoženje
♦ agr. količina masla, sira iz 100 kg mleka
2. zastar. dobiček, dohodek: pridobitek podjetja; davek od pridobitka
SSKJ²
pridobíten -tna -o prid. (ī)
nanašajoč se na pridobivanje materialnih dobrin: pridobiten poklic; pridobitna dejavnost, panoga; pridobitno podjetje / pridobitni in okrasni del vrta / delati iz pridobitnih nagibov / oče je bil navadno edini pridobitni član v družini / pridobitna družba pridobitniška / ekspr. pridobiten človek človek, ki (spretno) pridobiva materialne dobrine; pridobiten posel donosen
    pridobítno prisl.:
    biti pridobitno sposoben
SSKJ²
pridobítev -tve ž (ȋ)
1. glagolnik od pridobiti: pridobitev premoženja / pridobitev kupcev, naročnikov; pridobitev ljudi za akcijo / pridobitev funkcije, oblasti; pridobitev doktorskega naslova
2. nav. mn., navadno s prilastkom kar je posledica kakega dela, prizadevanja: ohraniti pridobitve osvobodilnega boja; kulturne, tehnične, znanstvene pridobitve; pomembne pridobitve v šolstvu; pridobitve civilizacije
SSKJ²
pridobíti -ím dov., pridóbil (ī í)
1. z delom, prizadevanjem priti do česa: zapravil je vse, kar so starši pridobili; pridobil (si) je veliko premoženje; dovolj je pridobil, da bodo preskrbljeni on in družina / s kupčijo je pridobil dosti denarja / pridobiti izkušnje z delom, znanje z učenjem / slovenščini je pridobil velik ugled; pridobiti si oblast; pridobil si je pravico sodelovati na prvenstvu / pridobiti si odpornost
2. narediti, da pride kaj iz česa kot rezultat določenega postopka: pridobiti maslo iz mleka; pridobiti srebro iz rude; pridobiti s kemičnim postopkom, s sušenjem
♦ fiz. pridobiti z destilacijo
// narediti, da kaj postane na razpolago kot rezultat določenega dela: pridobiti obdelovalno zemljo z izsuševanjem močvirij / pridobili so dovolj premoga nakopali
3. vzbuditi pozitiven, naklonjen odnos: če bi se potrudil, bi jo lahko spet pridobil; z obljubami jih je hotel pridobiti; že po prvi skladbi so pridobili občinstvo / pridobil si je njegovo zaupanje
// narediti, da kdo pride s kom, čim v določen odnos: pridobiti nove člane, naročnike; pridobiti (si) pristaše
// vzbuditi pri kom pripravljenost za kaj: skušal je pridobiti dijake, da bi zapisovali narodno blago; pridobiti ljudi za sodelovanje
4. postati boljši, kvalitetnejši, bogatejši: če bi knjigo pregledal lektor, bi veliko pridobila; učbenik je s tem pregledom samo pridobil / če sliko pogledaš od daleč, še pridobi je videti lepša
// postati v večji meri deležen kake lastnosti, značilnosti: pridobiti hitrost, pog. na hitrosti, pri hitrosti; pridobiti težo, višino
● pog. pridobiti na času storiti kaj prej kot v določenem času; imeti časovno prednost pred kom; ekspr. v očeh vaščanov je pridobil vaščani ga bolj cenijo, spoštujejo; knjiž. pridobiti si literarno ime postati znan kot dober pisatelj, pesnik
    pridobljèn -êna -o:
    pridobljen ugled; pridobljene pravice; nepošteno pridobljeno blago; iz nafte pridobljeno gorivo; znanje, pridobljeno s študijem
    ♦     biol. pridobljena lastnost nededna lastnost, pridobljena v življenju zaradi vplivov okolja; med. pridobljena imunost imunost, nastala s prestano okužbo ali s cepljenjem
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pridobítnica -e ž (ȋ)
ženska, ki se ukvarja s pridobitno dejavnostjo:
SSKJ²
pridobítnik -a m (ȋ)
kdor se ukvarja s pridobitno dejavnostjo: sloj pridobitnikov; gospodarstveniki in pridobitniki / ekspr. ta človek je pravi pridobitnik spretno, pretirano pridobiva materialne dobrine
SSKJ²
pridobítniški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na pridobitnike ali pridobitništvo: pridobitniški posli / pridobitniška miselnost / pridobitniški krogi; pridobitniška družba
SSKJ²
pridobítništvo -a s (ȋ)
pretirano pridobivanje materialnih dobrin: pridobitništvo malih proizvajalcev; v pridobitništvo usmerjena dejavnost / v teh krogih je vse preveč pridobitništva
SSKJ²
pridobítnost -i ž (ī)
lastnost, značilnost pridobitnega človeka: obrtnikova pridobitnost / v pridobitnost usmerjena družba pridobitništvo
SSKJ²
pridobítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na pridobitev: pridobitveni načini / pridobitvena sposobnost / pridobitvena dejavnost, panoga pridobitna
SSKJ²
pridobiválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pridobivanje: pridobivalne razmere / zastar. pridobivalni sloji prebivalstva pridobitni
SSKJ²
pridobívanje -a s (í)
glagolnik od pridobivati: pridobivanje premoženja; način pridobivanja sredstev; obrt kot vir pridobivanja / pridobivanje bakra, zlata; pridobivanje opija iz maka / pridobivanje obdelovalne zemlje z melioracijo / pridobivanje premoga / pridobivanje članov, sodelavcev; pridobivanje prebivalstva za vstajo
SSKJ²
pridobívati -am nedov. (í)
1. z delom, prizadevanjem prihajati do česa: pridobivati denar, premoženje; s trudom pridobivati (si) sredstva za življenje / z vojskovanjem so si pridobivali nova ozemlja / pridobivati znanje iz knjig, s šolanjem / pridobivati delovne izkušnje / pridobivati spoštovanje, ugled; pridobivati (si) ljubezensko naklonjenost
2. delati, da prihaja kaj iz česa kot rezultat določenega postopka: pridobivati žlahtne kovine; iz teh rastlin se pridobivajo eterična olja
♦ fiz. pridobivati z destilacijo
// delati, da kaj postane na razpolago kot rezultat določenega dela: pridobivati obdelovalno zemljo s požiganjem / na tem območju pridobivajo prvovrsten premog kopljejo
3. vzbujati pozitiven, naklonjen odnos: s svojo neposrednostjo je ljudi pridobival; počasi jo je pridobival zase; pridobivati in odbijati
// delati, da kdo prihaja s kom, čim v določen odnos: pridobivati nove člane, naročnike; pridobivati (si) pristaše
// vzbujati pri kom pripravljenost za kaj: pridobivati ljudi k sodelovanju, za kako delo
4. postajati v večji meri deležen kake lastnosti, značilnosti: pridobivati hitrost, publ. na hitrosti; pridobivati kondicijo / pridobivati težo, višino / pridobivati vrednost
● ob njem mnogo pridobivam se veliko naučim, spoznam veliko novega
SSKJ²
pridobljív -a -o prid. (ī í)
ki se da pridobiti: pridobljivo premoženje; pridobljivo znanje
● zastar. varčen in pridobljiv gospodar pridobiten
SSKJ²
pridobnína -e ž (ī)
zastar. davek od dohodka, dobička pridobitne dejavnosti: plačati pridobnino
SSKJ²
pridobríkati se -am se dov. (ī)
dobrikajoč se priti: pes je pomigal z repom in se pridobrikal h gospodarju
● knjiž. znal se je pridobrikati ljudem z dobrikanjem si pridobiti njihovo naklonjenost
SSKJ²
pridodájati -am nedov. (ȃ)
knjiž. dodajati: pridodajati jedi začimbe / drage obleke so pridodajale k njeni lepoti so jo povečevale
SSKJ²
pridodáti -dám dov., 2. mn. pridodáste in pridodáte; pridodál (á)
knjiž. dodati: k materinemu darilu je pridodal še tisočak / pravljice je brala in nikoli ni pridodala kake svoje besede; ne vidijo vas radi tukaj, je pridodal
SSKJ²
pridomáčiti -im dov. (á ȃ)
knjiž. narediti domače, znano: pridomačiti ljudem idejo narodnosti
SSKJ²
pridováti -újem in prídovati -ujem nedov. (á ȗ; í)
zastar. koristiti, pomagati: to človeku nič ne priduje / s tem dejanjem mu je hotel pridovati
SSKJ²
prídoven -vna -o prid. (í) nar.
1. koristen: pridovno delo / fant je pri živini čisto pridoven
2. delaven, priden1: soseda je pridovna gospodinja
SSKJ²
pridrčáti -ím dov. (á í)
nav. ekspr. hitro pripeljati: po cesti so pridrčali vozovi / pridrčati po pobočju pridrseti / na saneh so pridrčali v vas
SSKJ²
pridrdráti -ám dov. (á ȃ)
drdrajoč pripeljati: vlak je pridrdral mimo postaje; avto pridrdra po cesti / z vozom je pridrdral pred hišo se je pripeljal
● ekspr. ponavljal je pesem in brez napake pridrdral do zadnje vrstice jo hitro povedal
SSKJ²
pridrénjati se -am se dov. (ẹ́)
pog. preriniti se, pririniti se: s prtljago se je komaj pridrenjal do vrat
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pridréti -dêrem tudi -drèm dov., stil. prideró; prideríte tudi pridríte; pridŕl (ẹ́ é, ȅ)
deroč priteči: voda je pridrla v klet / potok pridere na dan
// ekspr. zelo hitro, množično in neurejeno priti: ljudje so pridrli iz dvorane; vojaki so pridrli na trg
SSKJ²
pridrevíti -ím dov., pridrêvi in pridrévi; pridrévil (ī í)
1. star. pripoditi, prignati: veter pridrevi črne oblake
2. pridrveti: pridrevil je na kolesu / otroci so (se) pridrevili pred hišo prihiteli, pritekli
SSKJ²
pridŕgniti -em dov., tudi pridrgníla (ŕ ȓ) nar.
1. privezati z vozlom, zanko: pridrgniti nov bič na bičevnik; pridrgniti vrv k vozu
2. priskopariti: pridrgnil je veliko premoženje
SSKJ²
pridríčati -am dov. (ī)
pridrseti, pridrčati: padel je in pridričal do njega; sneg (se) je pridričal v dolino
    pridríčati se nar. gorenjsko
    pridrsati se, prismučati se: med prvimi se je pridričal na cilj
SSKJ²
pridŕncati -am dov. (ȓ)
v drncu priteči: ovca je pridrncala v stajo / vojak je pridrncal na konju
// ekspr. prihiteti, pridrveti: pridrncal je tja in naglo spet odšel
SSKJ²
pridrobencáti -ám [pridrobəncati in pridrobencati] dov. (á ȃ)
ekspr. pridrobiti: deklica je pridrobencala v sobo
SSKJ²
pridrobencljáti -ám [pridrobəncljati in pridrobencljati] dov. (á ȃ)
ekspr. pridrobiti: deklica je v copatah pridrobencljala v kuhinjo / žrebiček je pridrobencljal iz hleva
SSKJ²
pridrobíti -ím dov., pridróbil (ī í)
priti s kratkimi, hitrimi koraki: pridrobil je po stopnicah; lahkotno je pridrobila za njim
SSKJ²
pridrobnéti -ím dov. (ẹ́ í)
ekspr. pridrobiti: otrok pridrobni k materi
SSKJ²
pridŕsati -am dov. (ȓ)
drsaje priti: v copatah je pridrsal iz sobe; bolnik je komaj pridrsal k postelji / pridrsati po kolenih / ekspr. že opoldne je pridrsal domov prišel
● publ. pridrsal (si) je zlato medaljo na tekmovanju v drsanju je dobil
    pridŕsati se 
    drsajoč se priti: otroci so se pridrsali mimo njega
SSKJ²
pridrséti -ím dov. (ẹ́ í)
drseč priti: drevo se je prikotalilo in pridrselo v dolino; pridrseti na saneh po klancu / likalnik je pridrsel do roba mize
// lahkotno premikajoč se priti: jahta je pridrsela izza rta / ekspr. natakar je s pladnji pridrsel k mizi
SSKJ²
pridrúg -a m (ȗ)
zastar. tovariš, prijatelj: zaupati svojim pridrugom
SSKJ²
pridrúga -e ž (ȗ)
zastar. tovarišica, prijateljica: bila ji je zvesta pridruga / zakonska pridruga žena
SSKJ²
pridrúžen -žna -o prid. (ú ū)
zastar. družaben, zabaven: bil je pridružen človek / imeli so ga radi zaradi pridružnega vedenja
SSKJ²
pridruževáti -újem nedov. (á ȗ)
delati, da postane kaj sestavni del kake enote: pridruževati občini manjše kraje; pridruževati si sorodne delovne organizacije
    pridruževáti se 
    1. začenjati biti skupaj s kom, zlasti pri kaki dejavnosti: po poti so se jim pridruževale nove skupine; otroci so se mu na ulici pridruževali, ker jim je dajal bonbone / v vsaki vasi so se jim pridruževali prostovoljci
    // začenjati opravljati isto dejavnost kot kdo drug, navadno za skupen cilj: strokovnjakom so se pridruževali tudi amaterji / pridruževati se uporniškemu gibanju / ob kapitulaciji Italije so se množično pridruževali partizanom odhajali k partizanom
    // začenjati biti v istem stanju kot kdo drug: pridruževati se vsesplošnemu veselju
    2. imeti, izražati enako mnenje kot kdo drug: svoje stališče je tako prepričljivo branil, da so se mu vsi pridruževali / publ.: pridružujem se vašemu mnenju soglašam z vami; pridruževati se protestu zoper nevzdržne razmere
    3. pojavljati se istočasno s čim drugim: jezi se je pridruževal še občutek krivde; šumenju vetra so se pridruževali še drugi glasovi
SSKJ²
pridružítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od pridružiti: pridružitev ozemlja drugi državi / pridružitev upornikom
SSKJ²
pridružíti in pridrúžiti -im, tudi pridrúžiti -im dov. (ī ú ū; ū ȗ)
narediti, da postane kaj sestavni del kake enote: pridružiti manjšo skupino večji / pridružiti ozemlje ene države k drugi državi; delovni organizaciji se je pridružilo več sorodnih organizacij; pridružiti si manjša podjetja / skupini so pridružili še nekaj delavcev dodali; pridružiti se mednarodni organizaciji včlaniti se vanjo
    pridružíti se in pridrúžiti se, tudi pridrúžiti se
    1. začeti biti skupaj s kom, zlasti pri kaki dejavnosti: na poti v mesto se mu je pridružil neznanec; pridružil se je koscem na travniku; pridružil se je otrokom, da bi se z njimi igral / ekspr. tu se Donavi pridruži Sava se izliva vanjo
    // začeti opravljati isto dejavnost kot kdo drug, navadno za skupen cilj: pridružiti se upornikom; pri napadu se jim je pridružila še druga četa je napadla / že v mladosti se je pridružil naprednemu gibanju se je vključil vanj / pobegnil je iz nemške vojske in se pridružil partizanom šel k partizanom; ekspr. s svojimi romani se je pridružil nesmrtnikom postal zelo slaven, čaščen umetnik
    // začeti biti v istem stanju kot kdo drug: pridružiti se vsesplošnemu navdušenju, veselju / pridružiti se otroškim igram
    2. imeti, izraziti enako mnenje kot kdo drug: svoje stališče je tako prepričljivo branil, da so se mu vsi pridružili / publ.: pridružiti se mnenju večine soglašati z njo; njegovemu predlogu se je pridružila večina
    3. pojaviti se istočasno s čim drugim: angini se je pridružila še pljučnica; že znanim problemom so se pridružili še novi
    pridružívši zastar.:
    pridruživši se drugim, so nadaljevali pot
    pridrúžen -a -o:
    drugi člani so bili pridruženi; postati pridružena članica organizacije; pridruženo ozemlje
    ♦     geom. pridružena premera premera kroga, elipse ali hiperbole, od katerih vsak razpolavlja drugemu premeru vzporedne tetive; konjugirana premera
SSKJ²
pridružítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na pridružitev: pridružitveni sporazum; pridružitvena pogodba; pridružitvena pogajanja z Evropsko unijo
SSKJ²
pridrvéti -ím dov. (ẹ́ í)
drveč pripeljati: vlak pridrvi na postajo; motorji pridrvijo na trg / na kolesu, s kolesom pridrveti drveč se pripeljati
// ekspr. prihiteti, priteči: otroci so pridrveli v razred; vsi naenkrat so pridrveli, zastar. se pridrveli v sobo
SSKJ²
pridrvíti -ím dov., pridŕvil (ī í)
1. star. pripoditi, prignati: pastirji so pridrvili ovce v hlev
2. pridrveti: kolesarji so pridrvili po cesti / otroka sta (se) mu pridrvila naproti prihitela, pritekla
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pridržánje -a s (ȃ)
glagolnik od pridržati: pridržanje konja / pridržanje bolnika v bolnišnici / pridržanje pravice za izdajo knjige
SSKJ²
pridržánost -i ž (á)
značilnost pridržanega: pridržanost pravic
● zastar. sprejel jih je s pridržanostjo zadržano
SSKJ²
pridržáti -ím dov. (á í)
1. s prijemom krajši čas ohraniti v določenem položaju, na določenem mestu: pridržal mu je konja, da je razjahal; pridržal mu je streme; pridržal je voz, da se ne bi prevrnil / pridržati šal z brado / pridržati predmet k luči podržati; pridržati komu vrata držati krajši čas odprta / prijel ga je za roko in jo pridržal
2. narediti, da kdo za krajši čas ostane na določenem mestu; zadržati: pridržali so ga čez noč; pridržali so jih na kosilu; hotel je že oditi, pa so ga še malo pridržali
3. obdržati: nekaj stvari iz paketa je pridržal zase, drugo je razdelil / posestvo je prepustil sinu, sadovnjak (si) je pa pridržal / po stavki so odpustili večino delavcev, le nekaj so jih pridržali / pridržali so ga na policijski postaji, v bolnišnici
4. krajši čas ne narediti tega, kar izraža določilo: pridržati dih; pridržal je korak in poslušal; pridržati smeh
● zastar. pridržati pozornost poslušalcev ohraniti; nar. tu pridrži pot iz soteske vodi, pelje
    pridržáti si pravn.
    zagotoviti si določeno pravico zlasti pri dogovoru, pogodbi: pridržati si nadzorstvo, služnost
    ●     ekspr. on si vedno pridrži zadnjo besedo vedno uveljavi svoje mnenje; pisar. pridržali so si pravico odgovoriti pozneje niso hoteli odgovoriti takoj
    pridržán -a -o:
    pridržan dih; pridržane pravice; odločitev je pridržana sodišču
    ●     knjiž. govoriti s pridržanim glasom tihim; knjiž. to je bilo pridržano njegovim očem tega on ni videl, spoznal
    ♦     mat. pridržana decimalka decimalka, ki se pri krajšanju decimalnega števila še ohrani; zal. vse pravice pridržane opomba v tiskanem delu, ki opozarja na nosilca avtorskih pravic; prisl.: pridržano govoriti
SSKJ²
pridržávati -am nedov. (ȃ)
pridrževati: pridržavati konje; pridržavati z roko / pridržavati dih, sapo
SSKJ²
pridŕžek -žka m (ȓ)
1. kar izraža (delno) omejitev soglašanja s čim: imeti pridržke; glede tega je izrazil, izrekel, povedal svoje pridržke; pridržki glede njegovih pogledov / ničesar ne sklene brez pridržkov omejitev / s predlogom so se strinjali brez pridržka popolnoma; ekspr. on je brez pridržkov najboljši igralec gotovo; priznali so ga za vodjo, vendar s pridržkom, da se premalo zaveda svojih dolžnosti; poročilo so sprejeli s pridržki niso popolnoma soglašali, bili zadovoljni z njim
2. pravn. zagotovljena pravica zlasti pri dogovoru, pogodbi: navesti v pogodbi pridržke; pridržek dosmrtnega užitka / prodaja s pridržkom prodaja, pri kateri je z dogovorom omejena kupčeva pravica
SSKJ²
pridrževáti -újem nedov. (á ȗ)
1. s prijemom krajši čas ohranjati v določenem položaju, na določenem mestu: vozniki so pridrževali konje; pridrževati koga z roko; pridrževati si ovratnik z brado / zastar. letvice pridržujejo orodje v ustreznem položaju držijo
2. delati, da kdo za krajši čas ostane na določenem mestu; zadrževati: rad bi še ostal, a ga ni nihče pridrževal
3. krajši čas ne delati tega, kar izraža določilo: pridrževati dih; pridrževati korak
    pridrževáti si pravn.
    zagotavljati si določene pravice zlasti pri dogovoru, pogodbi: pridrževati si nadzorstvo
    ●     pisar. pridržujem si pravico odgovoriti na to vprašanje pozneje na to vprašanje bom odgovoril pozneje
    pridržujóč -a -e:
    pridržujoč dih, je prisluškoval
    pridrževán -a -o:
    pridrževano dihanje
SSKJ²
pridúh -a m (ȗ)
knjiž. neprijeten vonj; duh2: jajca dobijo v hladilnicah priduh
SSKJ²
pridúšanje -a s (ū)
glagolnik od pridušati se: vse njegovo pridušanje ni nič pomagalo / slišati je bilo vpitje, pridušanje in kletev
SSKJ²
pridúšati se -am se nedov. (ū) ekspr.
1. preklinjati, navadno z besedami pri moji duši: ujezil se je in se začel pridušati; pridušati se in hudičati / kar je preveč, je pa preveč, se je pridušal jezil
2. prisegati, zaklinjati se: kričala je in se pridušala, da tega ni storila; večkrat se je pridušal, da ne bo šel
SSKJ²
pridušênost -i ž (é)
lastnost, značilnost pridušenega: pridušenost glasu, zvoka / knjiž. pridušenost barv
SSKJ²
priduševáti se -újem se nedov. (á ȗ)
pridušati se: v jezi se je priduševal / priduševal se je, da ostane
SSKJ²
pridušítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od pridušiti: pridušitev zvoka
SSKJ²
pridušíti -ím dov., pridúšil (ī í)
1. zmanjšati jakost zvoka: lesene naoknice so pridušile cestni hrup; debele preproge so pridušile korake / pridušiti zvok
// knjiž. zmanjšati jakost česa sploh: pridušiti luč, svetlobo / pridušiti barve
2. knjiž. obvladati, zadržati: pridušiti jezo; trudila se je, da bi pridušila solze / pridušiti bolečino
    pridušèn -êna -o:
    pridušen glas, smeh; pridušena veselost; pridušeno govorjenje; prisl.: pridušeno govoriti, klicati; pridušeno osvetljen prostor
SSKJ²
pridušíti se -ím se dov., pridúšil se (ī í) ekspr.
1. zakleti, navadno z besedami pri moji duši: ves jezen se je pridušil
2. priseči, zakleti se: pridušil se je, da knjige sploh ni imel v rokah; pridušil se je, da ni res
SSKJ²
pridvíg -a m (ȋ)
zastar. relief: stene so okrašene s pridvigi
SSKJ²
pridvígniti -em dov. (í ȋ)
privzdigniti: počasi je pridvignil pokrov / bolnik je poskušal pridvigniti glavo / dogajanje v romanu je nekoliko pridvignil
    pridvígnjen -a -o:
    pridvignjene misli; odmaknil je pridvignjeno podnico
    ●     tam je svet nekoliko pridvignjen dvignjen, višji
SSKJ²
pridvígnjenost -i ž (ȋ)
privzdignjenost: govornika je zanašalo v nekakšno pridvignjenost
SSKJ²
pridvížen -žna -o prid. (ȋ)
1. ki se da dvigniti, dvižen: miza s pridvižnim pokrovom / pridvižni most
2. zastar. reliefen: rezljane pridvižne podobe
SSKJ²
pridvòr -ôra m (ȍ ó)
knjiž. preddverje: hiša s pridvorom
SSKJ²
pridvóren -rna -o prid. (ọ̑)
zastar. dvoren: pridvorni služabniki
♦ zgod. pridvorno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem skrbi za obdelovanje zemlje fevdalec sam, navadno z nesvobodnimi podložniki
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pridvórnik -a m (ọ̑)
zastar. dvorjan: kralj in njegovi pridvorniki
SSKJ²
prienačeváti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. enačiti: prienačevati razmere ene dežele razmeram v drugi
SSKJ²
prienáčiti -im dov. (á ȃ)
knjiž. narediti kaj enako, enakovredno čemu drugemu: prienačiti upravno ureditev dežele drugim deželam / temu delavcu bi težko koga prienačili težko bi mu našli enakega, enakovrednega; njemu se ne morem prienačiti
● knjiž. prienačiti se življenju domačinov prilagoditi se
SSKJ²
prifáren -rna -o prid. (ȃ)
zastar. župnijski, faren: prifarna cerkev / prifarna šola
SSKJ²
prifrčáti -ím dov. (á í)
ekspr. frčeč prileteti: golobi so prifrčali na trg / kamen mu je prifrčal mimo ušes / pog. prifrčati z letalom pripeljati se
SSKJ²
prifrfotáti -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́)
frfotaje prileteti: ptice so prifrfotale in sedle na drevo / ekspr. prifrfotala je v sobo lahkotno, hitro prišla
SSKJ²
prifŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
ekspr. zavihati: prifrkniti brke / ko je to slišal, je malo prifrknil nos
    prifŕknjen -a -o
    1. deležnik od prifrkniti: ima nekoliko prifrknjen nos
    2. čudaški, neumen: prifrknjen človek; ta ženska je precej prifrknjena / prifrknjeno govorjenje
SSKJ²
prifŕknjenec -nca m (ȓ)
slabš. čudaški, neumen človek: to lahko stori samo tak prifrknjenec, kot si ti
SSKJ²
prifŕknjenost -i ž (ȓ)
slabš. čudaštvo, neumnost: zaradi prifrknjenosti so ga odpustili / to so same prifrknjenosti
SSKJ²
prifrléti -ím dov. (ẹ́ í)
nav. ekspr. frleč prileteti: metulj je prifrlel na cvet
SSKJ²
prifúliti se -im se dov., tudi prifulíla se (ú ū)
pog., ekspr. naskrivaj priti: prifulil se je v sobo
SSKJ²
prigábiti -im dov. (á ȃ)
zastar., z dajalnikom prignusiti, pristuditi: prigabiti otroku laž / jed se mu je prigabila / tako prazno govorjenje se mu je prigabilo
SSKJ²
prigalopírati -am dov. (ȋ)
v galopu priti: konj je prigalopiral na cilj / prigalopirati na konju domov
SSKJ²
priganíti in prigániti -em dov. (ī á)
zastar. zapogniti: tkanino na koncu priganemo in naredimo rob
SSKJ²
priganjáč -a m (á)
1. kdor priganja, goni živino: priganjači pokajo z biči; priganjači mul; slišalo se je vpitje priganjačev
2. slabš. kdor zahteva, poskuša doseči, da kdo hitreje dela: na delu so jim dali priganjača / nadzornik je bil pravi priganjač / politični, režimski priganjači agitatorji
3. kdor goni divjad pred stojišče lovca; gonjač: lovci so ga najeli za priganjača
SSKJ²
priganjálec -lca [priganjau̯ca] m (ȃ)
knjiž. priganjač: slišati je bilo kričanje priganjalcev
● knjiž. priganjalec divjačine gonjač
SSKJ²
prigánjanje -a s (ȃ)
glagolnik od priganjati: slišati je bilo priganjanje voznikov / priganjanje delavcev / priganjanje k delu / vsak ukaz je izpolnil brez priganjanja
SSKJ²
priganjáški -a -o prid.(á)
nanašajoč se na priganjače: priganjaški človek / priganjaško ravnanje
    priganjáško prisl.:
    priganjaško vpiti nad delavci
SSKJ²
priganjáštvo -a s (ȃ)
ekspr. dejavnost priganjačev: očitajo mu priganjaštvo; priganjaštvo nadzornikov / politično priganjaštvo
SSKJ²
prigánjati -am nedov. (ȃ)
1. delati, povzročati, da se kdo hitreje giblje, premika: voznik priganja vole; priganjati konja v tek; priganjati z bičem, s palico / hodila sta tako počasi, da ju je moral priganjati
2. nav. ekspr. delati, povzročati, da mora biti kdo bolj aktiven: starši ga opominjajo in priganjajo, pa nič ne pomaga; stal jim je zmeraj za petami in jih priganjal; drug drugega priganjajo / razmere nas priganjajo
// zahtevati, poskušati doseči, da kdo hitreje dela: nadzornik jih neprestano priganja; če jih ne bi priganjal, bi delo ne bilo opravljeno; priganjati pri delu
// z besedami, navadno ostrimi, poskušati doseči, da bi kdo kaj storil, delal: priganjati otroke k delu, učenju; izpij, potem pa greva, ga je priganjal / priganjati koga v posteljo naganjati
● ekspr. čas nas že spet priganja morali bomo hiteti; ekspr. košnja nas priganja treba bo začeti kositi; nar. vzhodno oče je bil pri plugu, sin pa je priganjal (krave) poganjal, vodil; priganjati lovcem divjad goniti
    priganjáje :
    priganjaje živino, je pripeljal na vrh klanca
    priganjajóč -a -e:
    žvižgal si je, priganjajoč konje z bičem; slišali so se priganjajoči glasovi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prigaráti -ám dov. (á ȃ)
nav. ekspr. z garanjem priti do česa: vse, kar imajo, so prigarali in pristradali; hišo si je prigaral s težkim delom v tujini
    prigarán -a -o:
    prigaran denar
SSKJ²
prigáziti -im dov., prigázila in prigazíla; prigážen tudi prigázen (á ȃ)
gazeč priti: planinci so prigazili do koče, pod steno; prigaziti po blatu, snegu
SSKJ²
prigíb -a m (ȋ)
knjiž. mig1, migljaj: prekinila jo je s prigibom glave
● zastar. v prigibu vam pošiljam članek v prilogi
SSKJ²
priglàs -ása m (ȁ á)
1. knjiž. prijava: zbirati priglase za potovanje
2. zastar. naglas1, poudarek: besede s priglasom na prvem zlogu / slovensko je govoril s tujim priglasom
● knjiž. govoriti s priglasom ironije s prizvokom
SSKJ²
priglásen -sna -o prid. (ā)
knjiž. prijaven: priglasni rok / priglasni organ
SSKJ²
priglasítelj -a m (ȋ)
knjiž. prijavitelj
SSKJ²
priglasítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od priglasiti: priglasitev za vozniški izpit; rok za priglasitev / priglasitev dogodka
SSKJ²
priglasíti -ím, tudi priglasíti in priglásiti -im dov., priglásil (ī í; ī á)
1. sporočiti pristojnemu organu, osebi pripravljenost za kako dejanje, sodelovanje: prosil ga je, naj ga priglasi k izpitu; priglasiti se za izlet / prostovoljno se priglasiti v vojsko / priglasiti se za kurirja / priglasiti se k besedi
2. knjiž. javiti, prijaviti: priglasiti prireditev; priglasiti zadevo občini / priglasiti odsotnost v treh dneh
3. knjiž. najaviti, napovedati: priglasil ga je ravnatelju; priglasiti se za obisk; priglasil se je že včeraj
    priglasíti se, tudi priglasíti se in priglásiti se knjiž.
    (uradno) priti na določeno mesto na zahtevo ali poziv; javiti se: priglasiti se sodišču zaradi dedovanja
    ●     knjiž. ob popisu se je priglasila za Slovenko se je izrekla; v društvo se je priglasilo okrog sto novih članov vpisalo
    priglašèn -êna -o tudi priglášen -a -o:
    priglašen k izpitu
SSKJ²
priglasítven -a -o prid. (ȋ)
knjiž. prijaven: priglasitveni rok / priglasitveni obrazec
SSKJ²
priglásnica -e ž (ȃ)
knjiž. prijavnica: izpolniti priglasnico; priglasnica za vpis
SSKJ²
priglasnína -e ž (ī)
knjiž. prijavnina: priglasnina je dvajset evrov
SSKJ²
priglášati -am nedov. (á)
1. sporočati pristojnemu organu, osebi pripravljenost za kako dejanje, sodelovanje: priglašati otroke za izlet; priglašati se k izpitom / mnogi so se priglašali med prostovoljce / priglašati se k besedi
2. knjiž. javljati, prijavljati: priglašati zborovanja / priglašati odsotnost v določenem roku
SSKJ²
priglašênec tudi priglášenec -nca m (é; á)
knjiž. prijavljenec: seznam priglašencev
SSKJ²
priglaševáti -újem nedov. (á ȗ)
sporočati pristojnemu organu, osebi pripravljenost za kako dejanje, sodelovanje: priglaševati otroke za izlet; nekateri se že priglašujejo k izpitom / priglaševati se k besedi
SSKJ²
priglušíti -ím dov., priglúšil (ī í)
povzročiti, da se kaj skoraj ne sliši: mehka preproga je priglušila korake
    priglušèn -êna -o:
    priglušeni glasovi
SSKJ²
prignáti -žênem dov., stil. priženó (á é)
1. narediti, povzročiti, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: prignati govedo v klavnico; prignati ovce zgodaj domov / ekspr.: prignali so zvezanega moža; v svojo družbo je prignal nekaj novincev pripeljal, privedel
// nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo kam pride sploh: hlad jih je prignal k ognju; lakota je prignala volka v vas / srce jo kmalu prižene nazaj k možu
2. nav. ekspr., navadno v zvezi z do narediti, povzročiti, da pride kdo v stanje, kot ga določa samostalnik: neozdravljiva bolezen jo je prignala do obupa / osamljenost in potrtost človeka lahko priženeta do samomora
// narediti, da kaj doseže določeno stopnjo: prignati krizo do vrha / prignati zmogljivost naprave do skrajne meje / stvari je prignala tako daleč, da se je ves kolektiv uprl
    prignáti se ekspr.
    hitro priti, pridrveti: po cesti se prižene gruča otrok; prignal se je na konju mimo njih / s pobočja se prižene močen veter
    prignán -a -o:
    s paše prignana živina; nravstvena izprijenost in laž sta v romanu prignani do skrajnosti
SSKJ²
prignêsti se -gnêtem se dov., prignêtel se in prignétel se prignêtla se, stil. prignèl se prignêla se (é)
ekspr. preriniti se, pririniti se: prignesti se do sedeža, v dvorano / prignesti se v ospredje
SSKJ²
prignúsiti -im dov., prignúšen in prignúsen (ú ȗ)
nav. ekspr., z dajalnikom narediti, da se v kom vzbudi skrajen odpor, gnus: prignusiti komu jed; meso se mu je prignusilo
// narediti, da postane kaj komu neprijetno, zoprno: ta profesor mu je prignusil šolo; delo se mu je prignusilo / dekle so mu hoteli prignusiti
SSKJ²
prigóda -e ž (ọ̑)
knjiž. dogodivščina: doživeti zanimivo prigodo; pripovedovati o svojih prigodah; želja po prigodah in pustolovščinah
// dogodek, pripetljaj: primerila se je nenavadna prigoda; opisovati resnične prigode
SSKJ²
prigódba -e ž (ọ̑) zastar.
1. dogodek, pripetljaj: kmalu po tej prigodbi je zapustil mesto; strašna, žalostna prigodba
2. zgodba: napisati prigodbo iz kmečkega življenja; pripovedovati prigodbe
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prigódek -dka m (ọ̑)
star. dogodek, pripetljaj: spominjati se prigodkov iz dijaških let; po tem prigodku se nista več srečala / pisati o svojih prigodkih na potovanju doživljajih
SSKJ²
prigóden -dna -o prid. (ọ̄)
1. star. priložnosten: ob tem jubileju je izšlo več prigodnih člankov; pripraviti prigodni program; prigodna publikacija / prigodni pesnik
2. knjiž. slučajen, možen: prigodni dogodki
♦ filoz. prigodna lastnost slučajna lastnost; lit. prigodna pesem prigodnica
    prigódno prisl.:
    obravnavati probleme samo prigodno
SSKJ²
prigodíti se -ím se dov., prigódil se (ī í)
nav. 3. os., star. zgoditi se, pripetiti se: nesreča se je prigodila; nič hudega se mu ni prigodilo / prigodilo se mu je, da je zamudil
SSKJ²
prigódnica -e ž (ọ̑)
lit. pesem, ki nastane ob določenem, pomembnejšem (zunanjem) dogodku in je nanj snovno vezana: pisati prigodnice; domoljubne prigodnice; prigodnica za rojstni dan
SSKJ²
prigódničar -ja m (ọ̑)
pisec prigodnic: bil je spreten prigodničar; pesnik prigodničar
SSKJ²
prigódnik -a m (ọ̑)
knjiž. prigodničar: dober prigodnik
SSKJ²
prigódniški -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na prigodnico: prigodniški pesnik / prigodniški značaj pesmi
2. priložnosten: prigodniški prispevki; kritika v reviji je preveč prigodniška
SSKJ²
prigódništvo -a s (ọ̑)
knjiž. dejstvo, da je kaj napisano za določen dogodek: njegovim člankom se pozna prigodništvo
SSKJ²
prigódnost -i ž (ọ̄)
1. star. lastnost, značilnost prigodnega: prigodnost članka
2. knjiž. slučajnost, možnost: prigodnost dogodka
SSKJ²
prigódnosten -tna -o prid. (ọ̄)
priložnosten: prigodnosten sestanek
SSKJ²
prigodrnjáti -ám dov. (á ȃ)
godrnjaje priti: ves premočen je prigodrnjal v hišo / ekspr. iz grmovja je prigodrnjal medved
SSKJ²
prigoljufáti -ám dov. (á ȃ)
z goljufanjem priti do česa: prigoljufal je veliko denarja; posestvo si je prigoljufal
    prigoljufán -a -o:
    vse, kar ima, je prigoljufano
SSKJ²
prigomazéti -ím dov. (ẹ́ í)
gomazeč priti: ponoči so iz špranj prigomazeli ščurki
SSKJ²
prigòn -ôna m (ȍ ó)
glagolnik od prignati 1: prigon živine s planin / prigon je bil majhen
SSKJ²
prigoréti -ím dov., prigôrel (ẹ́ í)
goreč se pojaviti: ogenj je prigorel do gozda / vžigalica mu je prigorela do prstov zgorela
SSKJ²
prigórje -a s (ọ̑)
geogr. gričevnat svet pred osamljeno goro: prigorje Konjiške gore
SSKJ²
prigospodáriti -im dov. (á ȃ)
z gospodarjenjem priti do česa: v nekaj letih je prigospodaril precej denarja in zemlje; dovolj, veliko je prigospodarila
SSKJ²
prigospodínjiti -im dov. (í ȋ)
z gospodinjenjem priti do česa: denar za dopust je prigospodinjila
SSKJ²
prigotôvek -vka m (ȏ)
knjiž. pripravek: kozmetični prigotovek
● knjiž. take prehrambene prigotovke je treba hraniti na hladnem izdelke
SSKJ²
prigovárjanje -a s (ȃ)
glagolnik od prigovarjati: prošnje in prigovarjanje / na materino prigovarjanje je to storil
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prigovárjati -am nedov. (ȃ)
1. z besedami poskušati doseči, da bi kdo kaj storil: prijatelji so mu zaman prigovarjali; očetu so dolgo prigovarjali, naj popusti / pomiri se, mu je prigovarjala
2. publ. očitati1: nekateri so mu prigovarjali, da je len
● prigovarjal ji je, da bo kmalu ozdravela govoril, jo tolažil; zastar. vsem navodilom je prigovarjal jih kritiziral
    prigovarjajóč -a -e:
    prijazno mu prigovarjajoč, ga je položila v posteljo; prigovarjajoč glas
SSKJ²
prigôvor -a m (ȏ)
1. prigovarjanje: s prigovori ne boš nič dosegla
2. publ. ugovor, očitek: bilo je veliko prigovorov proti takemu načinu prikazovanja dogodkov; vedeli smo, da ne trpi prigovora; novico so sprejeli brez prigovora; prigovori in pritrjevanja
● zastar. zbirati prigovore in ljudske pesmi pregovore; brez prigovora publ. to je brez prigovora velik korak naprej prav gotovo; publ. hrana v hotelu je bila brez prigovora zelo dobra; publ. slovensko govori brez prigovora zelo dobro; publ. njegova obleka je bila brez prigovora čista zelo
SSKJ²
prigovoríti -ím dov., prigovóril; nam. prigovôrit in prigovorít (ī í)
knjiž. prigovarjajoč reči: ti ji prigovori, naj se vrne / vstani, mu je mirno prigovorila
● publ. postrežbi bi lahko marsikaj prigovorili jo glede marsičesa pokritizirali; knjiž. nič ni prigovoril rekel, pripomnil
SSKJ²
prigrabíti in prigrábiti -im, in prigrábiti -im dov. (ī á ȃ; á ȃ)
1. z grabljenjem priti: prigrabili so do konca travnika
// z ozkega pasu okrog česa pograbiti k čemu: prigrabiti zgrabek / seno so že obrnili, malo bodo še prigrabili
2. ekspr. s pohlepnim prisvajanjem priti do določene količine česa: prigrabiti bogastvo, denar; prigrabil si je veliko zemlje
    prigrábljen -a -o:
    prigrabljeno premoženje
SSKJ²
prigradíti -ím dov., prigrádil (ī í)
1. z graditvijo dodati stavbi: prigraditi nadstrešek / prigraditi prizidek prizidati
2. s pritrditvijo dodati kaki napravi: prigraditi stroju elektromotor / teh. žarg. prigraditi delovno napravo vlačilnemu stroju pripeti, priklopiti
    prigrajèn -êna -o:
    prigrajena priprava
SSKJ²
prigrájati -am dov. (ā)
nar. gorenjsko prignusiti, pristuditi: prigrajal mu ga je, da ga ni želel več videti; tudi ta jed se mu je prigrajala
SSKJ²
prigrêbsti se -grêbem se dov. (é) ekspr.
z velikim prizadevanjem priti do česa, doseči kaj: vse dela za to, da bi se prigrebel nazaj na oblast / trenutno je njegova edina skrb, kako se prigrebsti do napredovanja
SSKJ²
prigrêbsti si -grêbem si dov. (é) ekspr.
z velikim prizadevanjem doseči kaj: prigrebel si je položaj predsednika nadzornega sveta
SSKJ²
prigréti -grêjem dov. (ẹ́ ȇ) knjiž.
1. dodatno, zraven pogreti: prigrela je še lonček mleka
2. pripeči: kmalu je prigrelo sonce
SSKJ²
prigrévati -am nedov. (ẹ́)
knjiž. pripekati, greti: proti poldnevu je sonce vedno bolj prigrevalo
SSKJ²
prigrévica -e ž (ẹ̑)
knjiž. pripeka, vročina: zaradi prigrevice je bila pot zelo naporna; julijska prigrevica
SSKJ²
prigrizávati -am nedov. (ȃ)
prigrizovati: pila sta in prigrizavala kruh
SSKJ²
prigrízek -zka m (ȋ)
manjši obrok hrane, ki se jé med glavnimi obroki: pripraviti prigrizek; postreči s pivom in prigrizkom / vsak dan ji je nesla sadje, piškote ali kak boljši prigrizek
● star. želela sta prenočišče in malo prigrizka jedi, hrane
SSKJ²
prigrízniti -em dov. (í ȋ)
1. pojesti zalogaj česa zraven česa drugega: jedel je kruh in vsake toliko časa prigriznil klobaso
2. pojesti kaj malega, zlasti prigrizek: prigrizniti malo sira in kruha / dobro bi bilo kaj prigrizniti pojesti / kot povabilo sedite in prigriznite
3. z odgriznjenjem dela skrajšati: prigrizniti cigaro
SSKJ²
prigrizováti -újem nedov. (á ȗ)
jesti zalogaje česa zraven česa drugega: jedel je kruh in prigrizoval klobaso
SSKJ²
prigrižljáj stil. prigrížljaj -a m (ȃ; ȋ)
zastar. prigrizek: prinesti vina in prigrižljaja
SSKJ²
prigrméti -ím dov. (ẹ́ í)
ekspr. grmeč se pojaviti: popoldne je prigrmela nevihta / tanki so prigrmeli v vas / jezno je prigrmel v kuhinjo kričeč prišel
SSKJ²
prigrníti in prigŕniti -em dov. (ī ŕ)
nar. osuti: prigrniti krompir / prigrniti zemljo prisuti
SSKJ²
prigúgati se -am se tudi -ljem se dov. (ū)
gugajoč se pripeljati: ladja se je prigugala v pristanišče / pozno ponoči se je prigugal domov gugajoč se prišel
SSKJ²
prigúncati se -am se dov. (ȗ)
pog. prigugati se: pozno popoldne se je avtobus le priguncal do končne postaje / ves zaspan se je priguncal v dnevno sobo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prihacáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. okorno, težko priti: medved počasi prihaca v areno
SSKJ²
prihajáč -a m (á)
1. ekspr. kdor prihaja: nočni prihajač je obral sadje / skozi okno je opazoval prihajače prihajajoče; vsi so pozdravljali prihajača prišleca
2. slabš. priseljenec, tujec: takle prihajač nas ne bo učil; domačini prihajačem v začetku niso zaupali
SSKJ²
prihajáčka -e ž (ȃ)
ekspr. ženska, ki prihaja: prihajačke so se vsi razveselili
SSKJ²
prihajálec -lca [prihajau̯ca] m (ȃ)
knjiž. kdor prihaja: s ploskanjem so pozdravljali prihajalce / stopnice so škripale pod nogami prihajalcev prihajajočih
SSKJ²
prihajálka -e [prihajau̯ka tudi prihajalka] ž (ȃ)
knjiž. ženska, ki prihaja: ko so otroci zagledali prihajalko, so ji tekli naproti
SSKJ²
prihájanje -a s (ȃ)
glagolnik od prihajati: opazoval je prihajanje gostov / redno prihajanje v službo / omogočiti komu nemoteno prihajanje in odhajanje
SSKJ²
prihájati -am nedov. (ȃ)
1. premikajoč se v določeno smer začenjati biti na kraju bližje komu: tiho, nekdo prihaja; videl je prihajati skupino vojakov; po cesti prihajata dve ženski; hitro, tiho prihajati / zaletel se je v avtomobil, ki mu je prihajal nasproti; z glavo je prihajal vse bližje mizi
2. s premikanjem večkrat začeti biti na določenem mestu: pogosto prihaja k nam; zakaj prihajaš tako pozno; ali prihajate od daleč / sem prihaja zaradi zabave; nasad so prihajali občudovat različni strokovnjaki; prihajati na obisk; prihaja po plačilo / prihajam s posebno prošnjo / z ritjem prihajati skozi kaj / ekspr. na mizo so prihajale najrazličnejše jedi so nosili; vlak prihaja na prvi tir; na tem mestu prihaja voda na površje izvira
3. s prevozom, prenosom začenjati biti pri naslovljencu, v naslovnem kraju: oprema za novo tovarno že prihaja; pisma redno prihajajo; prva solata že prihaja na trg / iz tovarne že prihajajo prvi avtomobili avtomobile so že začeli izdelovati
4. pri širjenju, napredovanju nahajati se kje, do kod: skozi okno prihaja v sobo hlad; iz kuhinje prihaja prijeten vonj; slab zrak prihaja tudi v sosednje prostore / iz dimnika prihaja dim; od morja prihaja grmenje; s ceste prihaja hrup; v klet prihaja malo svetlobe / z vrtanjem so prihajali vse bolj globoko
5. nav. 3. os. izraža začenjanje obstajanja, bivanja česa pri kom, kje: rdečica ji prihaja čez lica; solze ji prihajajo v oči; čutil je, da prihaja nov val bolečine / prihaja čas za setev; jesen prihaja / prihaja pomoč / brezoseb.: v mednarodnih odnosih prihaja do napetosti; med njimi večkrat prihaja do nesoglasij; prihaja do težav v preskrbi / zaradi neprevidnosti prihaja do nesreč se dogajajo nesreče
6. v zvezi z do postajati uspešen v prizadevanju, da se lahko s čim razpolaga: ne vemo, kako uporniki prihajajo do orožja / znanost prihaja do novih odkritij / z oslabljenim pomenom: kako prihajate do odločitev; prihaja do prepričanja, spoznanja, da je vse zaman
7. pog. začenjati obravnavati kaj: ne prihajaj mi več s to stvarjo, s tem smo opravili / kaj mi prihajaš vedno z istim govoriš, trdiš vedno isto; s temi načrti prihajate malo prepozno prepozno jih predlagate
8. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebka
a) s predložno zvezo: ta obleka že prihaja iz mode; športnik že prihaja v formo / publ. prihajati do izraza postajati bolj opazen, viden, jasen; ekspr. fant počasi prihaja k pameti začenja bolj premišljeno, razsodno ravnati; pog. ponesrečenec prihaja k zavesti se začenja zavedati; kot dediči prihajajo v poštev vsi otroci kot dediče je treba upoštevati / prihajati v spore s kom
b) s smiselnim osebkom v dajalniku, s prislovno rabljenim izrazom: pog. slabo mu prihaja postaja; star. vroče, tesno jim prihaja
c) zastar., s pridevnikom: prihajal je vedno bolj nemiren; dekle prihaja vsak dan lepše
● evfem. prihaja njegova zadnja ura kmalu bo umrl; ekspr. tudi za vas prihaja ura plačila tudi vi boste kaznovani; prihajati stvarem do dna popolnoma jih spoznavati; počasi je prihajal do sape je začenjal lažje dihati; pog. počasi prihajam do tega, da ni mogoče nikomur verjeti spoznavam; čuden glas mu prihaja iz grla se sliši; ekspr. to mu prihaja prav iz srca govori zelo iskreno, prizadeto; ekspr. izpod njegovega peresa prihajajo knjige ena za drugo zelo veliko piše, ustvarja; prihajati k sebi pog. ponesrečenec prihaja k sebi se začenja zavedati; pog. nahranili so jo in počasi je prihajala k sebi se je začenjala počutiti bolje; prihajati na čisto, na jasno glede česa spoznavati, ugotavljati, kakšno je; na tem kraju reka spet prihaja na dan začenja teči po površini; ekspr. počasi so prihajali z besedo na dan so začenjali pripovedovati, govoriti, kaj mislijo; ekspr. na misel so mu prihajale materine besede spominjal se jih je; premišljeval je o njih; pog. meso prihaja na mizo le ob največjih praznikih meso jedo le ob največjih praznikih; ekspr. ta drama v zadnjem času pogosteje prihaja na oder jo pogosteje uprizarjajo; na površje prihajajo napredne družbene sile uveljavljajo se; ekspr. otroci so prihajali na svet eden za drugim so se rojevali; ekspr. prihajati v konflikt s kom ne soglašati s kom, mu nasprotovati; evfem. prihaja v leta začenja se starati; publ. problem manjšin spet prihaja v ospredje postaja pomemben, pereč; prihajati v stik z delavci shajati se, družiti se, govoriti z njimi; pog. kaj mi prihajaš vedno z istimi očitki očitaš vedno isto; pog. s to stvarjo ne prihajaj več predme to stvar popolnoma odklanjam; ekspr. šele zdaj prihaja za menoj, kaj so hoteli šele zdaj začenjam razumevati; ekspr. vino prihaja za njim zaradi popitega vina postaja pijan; od tod prihaja tudi ime kraja izvira
    prihajajóč -a -e:
    prihajajoči in odhajajoči delavci; prihajajoči mrak; svetloba, prihajajoča z leve strani; sam.: nagovoriti prihajajočega
SSKJ²
prihitéti -ím dov., prihítel (ẹ́ í)
hitro priti: nekaj ljudi je prihitelo na ulico / ribe so prihitele k plavajočemu koščku kruha hitro priplavale
● v stiski so mu zmeraj prihiteli na pomoč pomagali
SSKJ²
prihlačáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. nerodno, okorno priti, navadno v prevelikih hlačah: otrok je prihlačal k materi / medved prihlača iz gozda / precej pozno je prihlačal domov prišel
SSKJ²
prihlíniti -im dov. (í ȋ)
s hlinjenjem priti do česa: prihlinil je privilegije zase
    prihlíniti se 
    s hlinjenjem si pridobiti naklonjenost koga: znal se mu je prihliniti
SSKJ²
prihòd -óda m (ȍ ọ́)
glagolnik od priti: opazovati, preprečiti prihod; presenetil ga je njihov nenadni prihod; prihod gosta / čas prihoda, postanka in odhoda vlaka; sporočiti dan in uro prihoda; avtobus s prihodom v mesto pozno zvečer / prihodi na delo / praznovati prihod pomladi
SSKJ²
prihódek -dka m (ọ̑) nav. mn.
1. vsota, ki jo kdo v določenem obdobju prejme za svoje delo, od premoženja: njegovi prihodki so bili vsako leto večji; ima majhne prihodke; letni prihodki; prihodki od zemlje
2. ekon. prodajna vrednost prodanih proizvodov, opravljenih storitev, ki vpliva na finančni izid delovne organizacije: izračunati prihodke in odhodke / celotni prihodek vsota vseh prihodkov v delovni organizaciji; skupni prihodek vsota prihodkov, ki jih ustvari več organizacij zaradi skupne proizvodnje, skupnega poslovanja
SSKJ²
prihóden -dna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na prihod: prihodna slovesnost
♦ pravn. prihodni vizum
SSKJ²
prihódnik -a m (ọ̑)
zastar. prišlec: prihodniki so bili utrujeni / svojim prihodnikom je zmeraj dobro postregla gostom, obiskovalcem
SSKJ²
prihódnja -e ž (ọ̑)
star. prireditev, pogostitev ob prihodu: prirediti prihodnjo; povabiti na prihodnjo
SSKJ²
prihódnji -a -e prid. (ọ̑)
1. ki bo v prihodnosti: razpravljali so o prihodnjem razvoju občine; zazidalni načrt podrobno določa prihodnjo ureditev / knjiž. to je moj prihodnji zet bodoči
2. ki bo glede na čas, vrstni red neposredno po čem drugem iste vrste: prihodnji sestanek bo čez nekaj dni; obiskali jih bomo prihodnjo nedeljo; prihodnje leto bodo začeli zidati novo šolo / že prihodnji dan je šel v šolo naslednji
● zastar. med njima se je vnel prihodnji prepir ta, tale
♦ jezikosl. prihodnji čas čas za izražanje prihodnjega dejanja ali glagolska oblika za tako izražanje; prisl.: tako bo tudi v prihodnje
SSKJ²
prihódnjič prisl. (ọ̑)
ob naslednji priložnosti: prihodnjič bom sama prinesla darilo; ko bo prihodnjič spet prišel, ga bomo lepo sprejeli / do prihodnjič preglejte novo gradivo do prihodnjega sestanka, do prihodnje šolske ure / kot pojasnilo, opozorilo na koncu objavljenega dela teksta dalje prihodnjič
● kaznuj ga, da bo vedel za prihodnjič za drugič
SSKJ²
prihódnjik -a m (ọ̑)
nav. mn., knjiž. zanamec: z iskanjem virov energije se bodo verjetno ukvarjali tudi prihodnjiki
♦ jezikosl. glagolska oblika za izražanje prihodnjega dejanja
SSKJ²
prihódnjikrat prisl. (ọ̑)
prihodnjič: o tem se bova pomenila prihodnjikrat
SSKJ²
prihódnost -i ž (ọ̑)
1. čas, ki bo prišel: dogodek ima v prihodnost segajoč pomen; v prihodnosti moramo kulturno dejavnost še poživiti; bližnja, daljna prihodnost; načrti za prihodnost
2. obstoj, stanje česa v tem času: skrb za prihodnost človeštva, države, naroda / ne bojim se prihodnosti; starši so se večkrat pogovarjali o sinovi prihodnosti / prerokovala mu je prihodnost kaj bo doživel v prihodnosti; boljša, lepa, srečna, ekspr. svetla prihodnost
● od tega je odvisna njena prihodnost to je zelo pomembno zanjo; ekspr. ta fant ima še prihodnost dosegel bo velike uspehe; publ. kraj ne more nuditi prihodnosti mladim izobražencem ni primeren za uspešen razvoj; ekspr. postavljati prihodnost na kocko tvegati ob pomembni odločitvi; ekspr. kraj ima turistično prihodnost v njem se bo razvil turizem; ekspr. to je vozilo prihodnosti uporabljali ga bodo v prihodnosti; knjiž. vse to je še pesem prihodnosti se še ne bo kmalu uresničilo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prihránek -nka m (ȃ)
kar je prihranjeno: prihranek od plače; velik prihranek pri stroških / precejšen prihranek energije / prihranek časa, publ. na času
// nav. mn. prihranjen, neporabljen denar: dal ji je vse prihranke; pošiljati prihranke materi; iz hranilnika je stresel svoje prihranke
● publ. njegov prihranek znaša milijon evrov prihranil je milijon evrov
SSKJ²
prihraníti in prihrániti -im dov. (ī á ā)
1. s tem, da se ne porabi, narediti, da ostane na razpolago: nekaj denarja je razdal, nekaj pa prihranil za hude čase; prihraniti drva za drugo zimo; prihraniti malico za kosilo
// narediti, da ostane komu na razpolago sploh: prihranil mu je sedež v avtobusu; prihraniti komu večerjo; izbrani plašč so ji prihranili do drugega dne
2. z načrtnim manjšim trošenjem denarja priti do določene vsote: vsak mesec kaj prihrani; od plače ne more nič prihraniti; prihranil je za nov plašč; prihranil je toliko, da si je kupil hišo; za starost si je premalo prihranil / pri obleki se da dosti prihraniti zanjo je mogoče porabiti manj denarja
// narediti, da se česa porabi manj: z natančnim delom je prihranil precej materiala / to vozilo prihrani dosti goriva / prihraniti čas
3. obvarovati koga pred čim neprijetnim: prihranil ji je razočaranje, skrbi / prihraniti komu nepotrebno delo, opravek; prihraniti si izdatke
● ekspr. to izjavo bi si lahko prihranil ni bilo primerno, da jo je izrekel
    prihránjen -a -o:
    prihranjen denar; najhujše mu je bilo prihranjeno; sam.: imel je dosti prihranjenega
SSKJ²
prihranjeváti -újem nedov. (á ȗ)
varčevati: znal je prihranjevati / prihranjevati pri elektriki
SSKJ²
prihrôpsti -hrôpem dov., prihrópel in prihrôpel prihrôpla (ó)
hropeč priti: končno smo prihropli na vrh / ekspr. vlak je prihropel iz predora pripeljal
SSKJ²
prihruméti -ím dov. (ẹ́ í) ekspr.
1. hrumeč pripeljati: vlak je prihrumel na postajo / fantje so prihrumeli iz gostilne hrupno prišli
2. hrumeč nastopiti, pojaviti se: prihrumela je nevihta / v deželo je prihrumela vojna
SSKJ²
prihrúti -hrújem dov. (ú)
1. nastopiti, pojaviti se zelo glasno in z veliko silo, intenzivnostjo: popoldne je prihrul vihar; s severa je prihrul močen veter
2. ekspr. hrupno priti: sovražne čete so prihrule v deželo; jezen je prihrul v sobo
SSKJ²
prihúliti se -im se dov. (ú ū)
pritajiti se, sključiti se: prihulila se je k tlom in napeto poslušala / prihulil se je v gostem robidovju
// pritajeno, sključeno priti: lisica se je prihulila do kokošnjaka / pozno ponoči sva se prihulila na most
    prihúliti knjiž.
    skloniti, upogniti: bik je prihulil glavo / zapihal je veter in prihulil suho travo
    prihúljen -a -o
    1. deležnik od prihuliti se: prihuljena drža
    2. ekspr. neodkrit, neiskren: prihuljen človek / prihuljen pogled; prisl.: prihuljeno hoditi, se smejati
SSKJ²
prihúljenec -nca m (ū)
potuhnjenec: ne maram tega prihuljenca
SSKJ²
prihúljenost -i ž (ū)
lastnost, značilnost prihuljenega: prihuljenost drže / motila me je njegova prihuljenost potuhnjenost
SSKJ²
priigráti -ám dov. (á ȃ)
1. z igro za denar priti do česa: priigrati veliko vsoto; upal je, da bo drugič priigral, kar je zdaj izgubil
2. knjiž. z umetniškim poustvarjanjem doseči: takega čara poklicno gledališče ne more priigrati / upal je, da bo priigral svoj slog
3. ekspr., s prislovnim določilom premikajoč se pojaviti se: žarek je priigral v sobo / solza mu je priigrala v oko / smehljaj ji je priigral na ustnice
● pog. upal je, da bo kaj priigral s harmoniko zaslužil z igranjem na harmoniko; nasprotniki so priigrali potrebne točke v podaljšku dobili, dosegli
    priigrán -a -o:
    zapraviti priigrani denar
SSKJ²
priigrávati -am nedov. (ȃ)
z igro za denar prihajati do česa: priigravati velike vsote
SSKJ²
priímek -mka m (ȋ)
1. ime, ki ga ima kdo navadno po starših: v seznam je napisal svoj priimek; po poroki obdržati, spremeniti priimek; poklicati koga po priimku, s priimkom; podpisati se z imenom in priimkom; dolg, neslovenski priimek; možev, očetov priimek; priimek tekmovalca; slovar priimkov; priimek, ime in bivališče / otrok ima priimek po očetu / dekliški priimek ki ga ima ženska po starših
2. ekspr. pridevek, vzdevek: otroci so si dajali različne priimke; ozmerjala ga je z grdimi priimki; zbadljiv priimek
SSKJ²
priimkotvóren -rna -o prid. (ọ̄)
jezikosl. ki (lahko) tvori priimke: priimkotvorno obrazilo
SSKJ²
priímkoven -vna -o (ȋ)
pridevnik od priimek: priimkovni slovarji
SSKJ²
prijádrati -am dov. (ȃ)
1. z jadranjem priti: prijadrati do pristanišča; komaj so prijadrali skozi ožino, že je nastal vihar / po reki je prijadrala ladja priplula z razpetimi jadri / ekspr.: čez travnik je prijadral metulj počasi priletel; od vzhoda so prijadrali beli oblaki
2. ekspr. z jadranjem dobiti, doseči kaj: prijadral jim je prvo, drugo mesto
3. ekspr. dostojanstveno priti: samozavestno je prijadrala v sobo / prijadral je za dekletom v mesto prišel
● brez popravnega izpita je prijadral do mature končal zadnji razred (srednje šole); ekspr. zbor je prijadral do konca sezone je kljub težavam končal sezono; ekspr. pa smo spet prijadrali v mirnejše vode položaj, pogovor se je spet pomiril
SSKJ²
prijáhati -am tudi -jášem dov. (ā)
jahajoč priti: prijahati do pastirjev, iz trdnjave; prijahati po stezi
SSKJ²
prijátel -tla -o [prijatəu̯] prid. (ȃ)
pog., v povedni rabi ki čuti do koga veliko naklonjenost: zelo sta prijatla in si pomagata; dolgo so bile prijatle
SSKJ²
prijátelj -a m (ȃ)
1. kdor je s kom v iskrenem, zaupnem odnosu, temelječem na sorodnosti mišljenja, čustvovanja: biti komu prijatelj; imeti prijatelje; dober, velik, zaupen prijatelj; prijatelj mojega sina; prijatelj iz otroških let / že v šoli so postali prijatelji / iron. ti si pa lep prijatelj / družinski, mladostni, osebni prijatelj / kot nagovor dragi prijatelj
// kdor ima do koga naklonjen, prijazen odnos: Slovenija ima v svetu veliko prijateljev; biti prijatelj otrok, revežev / pes je človekov prijatelj / Društvo prijateljev mladine
// s prilastkom kdor s kom dobro sodeluje, zlasti v gospodarstvu: poslovni, trgovski prijatelj
2. ekspr., s prilastkom kar je komu ljubo, drago: gozd je njegov prijatelj; otroku so se živali smilile, zato je pridno krmil svoje prijatelje / krilati prijatelji ptiči
3. ekspr., navadno s prilastkom kdor ima zanimanje, nagnjenje za kaj: oddaja za prijatelje dobre glasbe; biti prijatelj narave, pog. dobre kapljice; nisem prijatelj dolgih sprehodov / to vino ima veliko prijateljev mnogo ljudi ga kupuje, pije; publ. prijatelji smučanja so bili s počitnicami zadovoljni smučarji
4. ekspr. fant, zaročenec: že dolgo ima prijatelja; prišla je na ples s svojim prijateljem
● ekspr. stroji so človekovi prijatelji mu koristijo, olajšujejo delo; iron. v stanovanju je našel domačega, hišnega prijatelja ženinega ljubimca; ekspr. to je prijatelj v narekovajih to ni prijatelj; ekspr. prijatelj gor, prijatelj dol ne morem ti ustreči, čeprav sva prijatelja; prijatelja spoznaš v nesreči; čisti računi, dobri prijatelji poravnane medsebojne obveznosti omogočajo prijateljske odnose
♦ gastr. domači prijatelj trdo, na rezine razrezano pecivo z orehi in rozinami; jezikosl. lažni prijatelj beseda ali besedna zveza, ki ima v drugem jeziku enako ali podobno izrazno podobo, a drugačen pomen
SSKJ²
prijáteljček -čka m (ȃ)
manjšalnica od prijatelj: rad se je igral s prijateljčki / kot nagovor te zebe, prijateljček / dobro je skrbel za svoje krilate prijateljčke
SSKJ²
prijáteljev -a -o (ȃ)
svojilni pridevnik od prijatelj: prijateljeve besede so ga opogumile
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prijateljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od prijateljevati: prijateljevanje s Čopom je bilo za Prešerna zelo pomembno
SSKJ²
prijateljeváti -újem nedov. (á ȗ) knjiž.
1. biti v prijateljskih odnosih: že od mladosti sta prijateljevali
2. biti v ljubezenskem odnosu: dolgo sta prijateljevala, ne da bi se poročila
SSKJ²
prijáteljica -e ž (ȃ)
1. ženska, ki je s kom v iskrenem, zaupnem odnosu, temelječem na sorodnosti mišljenja, čustvovanja: biti komu prijateljica; imeti prijateljico; dobra, iskrena, stara, velika, zaupna prijateljica; ženina prijateljica; prijateljica moje mame; prijateljica z učiteljišča / postali sta prijateljici / iron. ti si pa dobra prijateljica / mladostna, osebna prijateljica / kot nagovor draga prijateljica
2. ekspr., s prilastkom kar je komu ljubo, drago: knjige so njegove prijateljice; svoje prijateljice je redno zalivala rože
3. ekspr., navadno s prilastkom ženska, ki ima zanimanje, nagnjenje za kaj: prijateljica narave, živali; bila je prijateljica modnega oblačenja
4. ekspr. dekle, zaročenka: svojo prijateljico je predstavil staršem
● evfem. njen mož ima prijateljico ljubico; evfem. prijateljice noči vlačuge, prostitutke
SSKJ²
prijáteljičin -a -o (ȃ)
svojilni pridevnik od prijateljica: izposodila si je prijateljičin avtomobil
SSKJ²
prijateljíti se -ím se nedov. (ī í)
knjiž. sklepati prijateljsko razmerje: mladi ljudje se hitro prijateljijo
SSKJ²
prijáteljski -a -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na prijatelje: zvečer se je pri njem zbrala prijateljska družba; prijateljska skupina / prijateljski nasvet; prijateljski odnosi, stiki; prijateljske besede; prijateljska čustva / do njih je bil zmeraj prijateljski / prijateljska država
♦ pravn. prijateljski obisk obisk najvišjega državnega funkcionarja zaradi prijateljskega pogovora, posvetovanja; šport. prijateljska tekma tekma, s katero moštvi preizkušata tekmovalno sposobnost svojih igralcev
2. ekspr. ki vsebuje, izraža naklonjen, prijazen odnos do koga: prijateljski nasmeh, pogled
    prijáteljsko prisl.:
    prijateljsko ravnati s kom; po prijateljsko se pogovoriti
SSKJ²
prijáteljstvo -a s (ȃ)
prijateljsko razmerje: prijateljstvo se krepi, mine, ekspr. se ohladi; skleniti s kom prijateljstvo; njuno razmerje je preraslo v prijateljstvo; iskreno, pravo, trajno, veliko prijateljstvo; prijateljstvo med narodi; znamenje prijateljstva / to je naredil iz prijateljstva do njega; živeti v miru in prijateljstvu
● publ. karavana prijateljstva organizirano potovanje skupine prebivalcev določenega kraja v drug kraj zaradi medsebojnega spoznavanja, prijateljstva
SSKJ²
príjati -am nedov. (ī)
1. povzročati duševno ali telesno ugodje: topel čaj mi je prijal; kopel mu bo prijala; toplota je premraženim otrokom zelo prijala / laskanje, pohvala vsakomur prija / prijal bi mi kozarec vina rad bi pil vino; težaku prija močna hrana, duševnemu delavcu pa ne je primerna, ustrezna zanj
// knjiž. biti všeč, ugajati: blondinke so mu zmeraj najbolj prijale / njegovo početje ljudem ni prijalo
2. ugodno vplivati na rast, razvijanje: trti prija prisojna lega; tem rastlinam prija peščena zemlja
// ugodno vplivati na kaj sploh: zelena barva prija očem; lahka hrana prija želodcu
SSKJ²
prijáva -e ž (ȃ)
1. glagolnik od prijaviti: preklicati, umakniti prijavo; pisna, ustna prijava / maščevati se komu zaradi prijave; prijava umora / tiskovina za prijavo bivanja, davka / rok za prijave na razpis je potekel
2. listina, s katero se koga, kaj prijavlja: napisati, vložiti prijavo; navesti v prijavi vse potrebne podatke / na razpis je prišlo več prijav / davčna prijava izjava davčnega zavezanca o višini davčne osnove / pog. kupiti prijavo tiskovino za prijavo
SSKJ²
prijáven -vna -o prid. (ā)
nanašajoč se na prijavo: prijavni rok / prijavni obrazec; prijavna listina / prijavna in odjavna služba dejavnost, ki se ukvarja s prijavljanjem in odjavljanjem začasnega ali stalnega bivališča prebivalcev
SSKJ²
prijavítelj -a m (ȋ)
kdor koga ali kaj prijavi: dati navodila prijavitelju; anonimni prijavitelj; razkritje, varovanje identitete prijaviteljev; zaščita prijaviteljev korupcije / prijavitelj izuma, projekta
SSKJ²
prijavíteljica -e ž (ȋ)
ženska ali država, ustanova, ki koga ali kaj prijavi: prijaviteljica je želela ostati anonimna; zaščititi identiteto prijaviteljice / agencija, občina kot prijaviteljica projekta
SSKJ²
prijáviti -im dov. (á ȃ)
1. sporočiti pristojnemu organu storilca kaznivega dejanja, prekrška, prestopka: prijaviti koga sanitarni inšpekciji, državnemu tožilcu; prijaviti morilca; po storjenem dejanju se je sam prijavil policiji / prijaviti ubežnika ovaditi
// sporočiti kaj na pristojno mesto, pristojnemu organu sploh: prijaviti prekršek, tatvino / prijaviti nesrečo; prijaviti škodo zavarovalnici; prijaviti zborovanje / prijaviti dohodek, patent
2. sporočiti glede na predpise
a) da kaka oseba prebiva v določenem kraju: prijaviti otroka na matičnem uradu; prijaviti podnajemnika; prijaviti se ob preselitvi
b) podatke o čem zaradi začetka opravljanja kake dejavnosti: prijaviti obrt; prijaviti radio
3. sporočiti pripravljenost za kako dejanje, sodelovanje: prosil ga je, naj ga prijavi k izpitu; prijaviti se za izlet / prijaviti se za kurirja / prijaviti se k besedi
♦ ptt prijaviti telefonski pogovor nekdaj sporočiti telefonistu, s katerim naročnikom se želi govoriti
    prijáviti se 
    vnesti podatke, navadno uporabniško ime in geslo, s katerimi je mogoče dostopati do uporabniškega računa računalnika, spletne strani, sistema: prijavili so se lahko samo imetniki gesla / prijaviti se v omrežje, program, računalnik, sistem; prijaviti se z uporabniškim imenom in geslom
    prijávljen -a -o:
    prijavljeni izumi; prijavljeni tekmovalci, uporabniki spletnega mesta; poleti letal morajo biti vnaprej prijavljeni
SSKJ²
prijávljati -am nedov. (á)
1. sporočati pristojnemu organu storilca kaznivega dejanja, prekrška, prestopka: prijavljati tihotapce / prijavljati sumljive ljudi
// sporočati kaj na pristojno mesto, pristojnemu organu sploh: prijavljati prekrške / redno prijavlja dohodek
2. sporočati glede na predpise
a) da kaka oseba prebiva v določenem kraju: prijavljati goste
b) podatke o čem zaradi začetka opravljanja kake dejavnosti: začeli so množično prijavljati obrti
3. sporočati pripravljenost za kako dejanje, sodelovanje: prijavljati kolege za izpit; množično so se prijavljali na delovno akcijo
    prijávljati se 
    vnašati podatke, navadno uporabniško ime in geslo, s katerimi je mogoče dostopati do uporabniškega računa računalnika, spletne strani, sistema: prijavljali so se z imenom in priimkom; prijavljati se na spletni naslov / ne prijavljajte se več v svoj uporabniški račun!
SSKJ²
prijávljenec -nca m (ȃ)
kdor je prijavljen: obvestiti prijavljence o začetku tečaja; seznam, število prijavljencev
SSKJ²
prijávnica -e ž (ȃ)
obrazec za prijavo: izpolniti, podpisati prijavnico; prijavnica za izpit, zavarovanje
SSKJ²
prijavnína -e ž (ī)
pristojbina za prijavo: prijavnina je sto evrov; prijavnina za tečaj
SSKJ²
prijázen1 -zni ž (ȃ)
zastar. naklonjenost: slutil je njeno prijazen / storiti kaj iz prijazni
SSKJ²
prijázen2 -zna -o prid., prijáznejši (á ā)
1. ki ima, kaže do ljudi blag, prijateljski odnos: prijazen človek; bil je prijazen fant; sosedje so prijazni; prijazna prodajalka; pretirano prijazen / učiteljica je bila prijazna do vseh učencev; z vsemi sorodniki je bil prijazen / iron. ti si pa res prijazen, da mi takole nagajaš / kot vljudnostna fraza: hvala, preveč ste prijazni; ali ste tako prijazni in mi pokažete pot
// ki vsebuje, izraža blag, prijateljski odnos: govoriti s prijaznim glasom; prijazen nasmeh, pogled; sprejela ga je s prijaznimi besedami; na prijazno vprašanje je dobil prijazen odgovor / prijazne poteze obraza; ekspr. pogledala ga je s prijaznimi očmi / v dvorani je vladalo prijazno ozračje prijateljsko / kot vljudnostna fraza radi se bomo oglasili na vaše prijazno povabilo
● nikomur ne da prijazne besede je osoren; z nikomer ne govori
2. ki zaradi urejenosti, dostopnosti, slikovitosti vzbuja pozitiven čustveni odnos: prespali so v prijaznem hotelu ob jezeru; hiša stoji na prijaznem hribu; prijazni kraji; prijazna okolica mesta / prijazen dan jasen in primerno topel; ko se je megla dvignila, je postala pokrajina prijaznejša manj mračna
// ki je lahko obvladljiv: uporabnikom so zagotovili prijazen pregled podatkov; prijazen sistem obveščanja
// ekspr. dober, ugoden: prijazno vreme / niso živeli v prijaznih časih; ni izvedel ravno prijaznih reči
3. ki čemu ne škoduje: energetsko varčne in ekološko prijazne tehnologije
4. knjiž., navadno v povedni rabi, z dajalnikom naklonjen: ni mu bil prijazen kritik; človeku prijazne sile / čas mu ni bil prijazen
    prijázno prisl.:
    prijazno gledati; prijazno se mu je nasmehnila; prijazno pozdraviti; prijazno presojati kaj; prijazno so ga sprejeli in pogostili
SSKJ²
prijáznež -a m (ȃ)
ekspr. prijazen človek: bil je znan prijaznež
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prijázniti se -im se nedov. (á ȃ)
1. knjiž. sprijaznjevati se: prijazniti se z novim redom
2. star. sprijateljevati se: ljudje so se prijaznili med seboj
SSKJ²
prijáznost -i ž (á)
1. lastnost, značilnost prijaznega človeka: odlikuje ga prijaznost in poštenost; s svojo prijaznostjo jih je prevzela; prijaznost gostitelja / iz prijaznosti mu je obljubil
● ekspr. kar cedi se od prijaznosti je pretirano prijazen
// prijazno dejanje, ravnanje: izkazovati komu prijaznosti; zahvaljujem se vam za to prijaznost; obsipati s prijaznostmi
2. star. ljubezen, prijateljstvo: njuna prijaznost se je razdrla; skleniti mir in prijaznost; potegoval se je za njeno prijaznost / živeti v prijaznosti
SSKJ²
prijèm -éma m (ȅ ẹ́)
1. glagolnik od prijeti: vsak prijem mu je povzročal bolečino / hiter, krčevit, neroden prijem / prijem je popustil; komaj se je rešila njegovega prijema; preizkusiti trdnost prijema
// mesto, kjer se da (o)prijeti: na začetku stene ni bilo prijema; iskati primeren, varen prijem
2. publ., navadno s prilastkom način, postopek: poiskati ustrezen prijem za obravnavanje problema; napačen, neprimeren prijem / organizacijski, raziskovalni, režijski prijemi; oprema, ki jo ima delavnica, ne omogoča sodobnih tehničnih prijemov; dosedanji vzgojni prijemi so bili neuspešni
3. rib. žarg., navadno s prilastkom jemanje vab: danes bo slab prijem / kot voščilo za uspešen ribolov dober prijem
♦ glasb. prijem postavitev, lega prstov na ubiralki pri določenem tonu, akordu; šport., zlasti pri judu in rokoborbi obrambni prijem
SSKJ²
prijemáč -a m (á)
tisk. del tiskarskega stroja, v katerega se vpne pola papirja med tiskanjem:
SSKJ²
prijemálen -lna -o prid. (ȃ)
ki je za prijemanje: prijemalno orodje / ob stopnišče so namestili prijemalne letve oprijemalne letve
♦ biol. prijemalni refleks refleks, pri katerem novorojenček stisne roko v pest, če se kdo dotakne njegove dlani; zool. prijemalni rep pri kapucinkah oprijemalni rep
SSKJ²
prijemalíšče -a s (í)
fiz. točka, v kateri deluje na telo kaka sila: sila teže ima prijemališče v težišču
SSKJ²
prijemálka -e [prijemau̯ka in prijemalka] ž (ȃ)
1. krpa navadno rokavičaste oblike za prijemanje vroče posode: prijeti lonec s prijemalko
2. priprava ali del priprave za prijemanje: avtomatične prijemalke
3. manjša kovinska priprava iz dveh vzporednih krakov za prijemanje česa drobnega; pinceta: prijeti s prijemalko; prijemalka in kapalka
SSKJ²
prijemálnik -a m (ȃ)
priprava ali del stroja za prijemanje: prijeti s prijemalnikom
SSKJ²
prijemálo -a s (á)
priprava ali del stroja za prijemanje: prijeti s prijemalom
SSKJ²
prijémanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od prijemati: krpa za prijemanje vroče posode / prijemanje zavor
SSKJ²
prijémati -am tudi -ljem nedov. (ẹ̑)
1. delati, da je kaj tesno obdano s prsti, dlanjo: v zadregi je prijemal gumbe na obleki; močno, sunkovito prijemati / prijemati koga za roko; od bolečin se je prijemala za glavo / s prsti, z rokami prijemati
2. delati, da je kaj tesno obdano z deli česa: prijemati s kleščami; prijemati znamke s pinceto / čeljusti stroja so prijemale in drobile kamenje
// prihajati v tesen stik z deli česa: spodnji del ključa prijema v ključavnico / gume dobro prijemajo na suhem cestišču
3. s pritiskanjem na kaj onemogočati (enakomerno) gibanje česa: kolesa nekaj prijema, zato se ne vrtijo
4. trdno se nameščati v podlago: skala je krušljiva, zato klini slabo prijemajo; v trhli deski vijaki ne prijemajo
5. jemati komu prostost: kmalu so začeli prijemati napredne ljudi
6. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastopanje telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: spet me prijema kašelj; večkrat ga prijemajo krči; otroka je prijemala zaspanost
// izraža nastop razpoloženja, kot ga določa sobesedilo: kaj te prijema; brezoseb. prijema me, da bi se razjokal / brezoseb. prijema jih, da bi povedali resnico radi bi
7. ekspr. odločno, z grožnjami izražati nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja: prijemal je učence zaradi izostankov; prijemajo ga, ker je zapravil toliko denarja
// zahtevati od koga, da kaj pove, naredi: prijemati dolžnike, naj vrnejo denar; prijemali so jih, kdo je sodeloval pri kraji / čeprav ga bodo ostro, trdo prijemali, ne bo nič izdal
8. pog. učinkovati, delovati: ta zdravila pri njej ne prijemajo več / preizkusiti bo treba, kako prijemajo zavore
9. rib. jemati vabe: v takem vremenu ribe ne prijemajo; pren. ženske na njegovo govorjenje ne prijemajo
● ekspr. prijemati koga za besedo zahtevati, da obljubo izpolni; ekspr. postajal je močnejši in prijemal je tudi za nekatera dela jih opravljal; ekspr. za glavo se je prijemal, ko je izvedel resnico bil je (neprijetno) presenečen, začuden; ekspr. ne prijemajte za orožje ne začenjajte se bojevati, pripravljati se na boj; ekspr. smejal se je, da se je za trebuh prijemal zelo se je smejal
♦ čeb. smreka že prijema začenja mediti
    prijémati se 
    1. podpirati se, opirati se s prijemanjem česa: prijemal se ga je, da ne bi padel; tako mu je bilo slabo, da se je pri hoji prijemal za ograjo
    2. pojavljati se tesno okrog česa: bluza se preveč prijema telesa
    3. ob dotiku s kako stvarjo ostajati na njej: lasje se prijemajo potnega čela; testo se prijema rok; žvečilni gumi se prijema na zobe / zdrob se pri kuhanju rad prijema
    4. začenjati rasti, poganjati korenine: na novo posajeno drevje se že prijema; hitro se prijemati
    5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: prijema se ga nervoza; počasi se je vseh prijemala dobra volja / prijema se me strah, da se je zgodila nesreča / prijema se ga gripa obolel bo za gripo
    ●     ekspr. ogenj se prijema tudi hiše tudi hiša začenja goreti; ekspr. vino se ga že prijema postaja pijan
SSKJ²
prijémek -mka m (ẹ̑)
oprimek: lesen, železen prijemek / poiskati primeren prijemek oprijemališče
SSKJ²
prijémen -mna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na prijemanje: prijemne naprave
♦ teh. prijemni kot čeljusti
SSKJ²
prijemljív -a -o prid. (ī í)
1. ki se da prijeti: zrak ni prijemljiv
2. knjiž. oprijemljiv: zanj obstaja samo to, kar je prijemljivo / pojav je težko prijemljiv določljiv, opredeljiv / ti izsledki niso dovolj prijemljivi prepričljivi; to je pokazal na prijemljivem primeru nazornem, jasnem; sam.: v njegovih besedah ni bilo nič prijemljivega
SSKJ²
prijénjati -am dov. (ẹ̄)
star. popustiti: prijenjal je njeni želji; nazadnje je prijenjala in šla
SSKJ²
prijenjávati -am nedov. (ȃ)
star. popuščati: v marsičem mu je prijenjavala; nazadnje je le začel prijenjavati
SSKJ²
prijenljív -a -o prid. (ī í)
star. popustljiv: bil je zelo prijenljiv; v tem pogledu ni bila vlada prav nič prijenljiva / večkrat so morali poiskati prijenljive rešitve sporazumne
    prijenljívo prisl.:
    z njim je govoril prijazno in prijenljivo
SSKJ²
prijenljívost -i ž (í)
star. popustljivost: pokazala je svojo prijenljivost; tu je vsaka prijenljivost izključena
SSKJ²
prijéten -tna -o prid., prijétnejši (ẹ́ ẹ̄)
1. ki vzbuja občutek ugodja: v sobi je bil prijeten hlad; proti večeru je začel pihati prijeten veter; prijetna kopel; trta dela prijetno senco / v sobi je bilo prijetno vzdušje; prijetno vznemirjenje / prijeten okus, vonj / kot voščilo prijeten počitek
// ki prinaša veselje, zadovoljstvo: čaka nas prijeten dan; prijeten izlet; prijetna novica; prijetne in slabe strani potovanja z ladjo / prijeten klepet, pogovor / prijetno stanovanje; njegovo rojstno mesto je prijetno / ima prijetno življenje
2. ki ugaja, je všeč: prijeten glas; človek prijetnega videza; prijetna glasba, šala; sveče so dajale prijetno svetlobo / ekspr. bil je prijeten na pogled
3. ki ima, kaže v odnosu do ljudi pozitivne lastnosti: prijeten moški; njegova žena je prijetna / bil je prijeten za družbo družaben, zabaven / ima veliko prijetnih lastnosti
    prijétno 
    prislov od prijeten: prijetno se imeti, počutiti; prijetno dišeča jed; v postelji je bilo prijetno toplo / v povedni rabi pri vas je prijetno
    // v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža ugodje, zadovoljstvo: v topli sobi jim je bilo prijetno / kot vljudnostna fraza prijetno mi je, da vas spet vidim; sam.: združiti prijetno s koristnim
SSKJ²
prijéti prímem dov., prijél; nam. prijét in prijèt (ẹ́ í)
1. narediti, da je kaj tesno obdano s prsti, dlanjo: prijeti skodelico; prijeti za ročaj; film primemo na robovih; močno, trdno prijeti / prijela jo je za ramo; prijela sta se za roke in odšla; prijeti se za želodec / prijeti s prsti, z roko
// narediti, da je kaj tesno obdano s prsti, dlanjo zaradi kakega namena, dela: učila ga je, kako naj prime čopič, dleto; ni znal prijeti žage; spretno je prijel za vajeti, veslo / fant je prijel dekle okoli pasu
// narediti, da je kaj tesno obdano s prsti, dlanjo, da se ohranja v določenem položaju, na določenem mestu: primi lestev, sicer bo padla / kot klic za ščuvanje psa primi ga
2. s prijemom narediti, da kaj pride h komu: prijel je kozarec in nazdravil / primi otroka vzemi ga v naročje / žerjav je prijel cev in jo dvignil na stavbo
3. narediti, da je kaj tesno obdano z deli česa: prijeti s kleščami / ker ni bil pazljiv, ga je prijela slamoreznica; jermen je prijel delavca za roko
// priti v tesen stik z deli česa: ta del ključa prime v ključavnico
4. s pritiskanjem na kaj onemogočiti (enakomerno) gibanje česa: jermen je nekaj prijelo, zato neenakomerno teče
5. trdno se namestiti v podlago: cepin v mehkem snegu ni prijel; sidro je dobro prijelo; deska je trhla, zato žebelj ne prime
6. odvzeti komu prostost: policisti so prijeli nevarnega zločinca; morilca so že prijeli
7. ekspr. začeti delati: ko je prišla domov, ni vedela, kje bi prijela; vsi bodo morali prijeti, toliko je dela / na polju je treba spomladi krepko prijeti
// z glagolskim samostalnikom, v zvezi z za izraža nastop opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik: če je treba, zna prijeti za delo; jeseni bom moral bolj prijeti za učenje
// s širokim pomenskim obsegom, v zvezi z za izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: spet bo treba prijeti za knjige; odkar se je vrnil, ni več prijel za kopito ni več čevljaril; treba bo prijeti za kramp, rovnico začeti fizično delati; prijeti za orožje, puško začeti se bojevati; pripraviti se na boj; pisatelj je spet prijel za pero začel pisateljevati, pisati
8. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: prijelo me je močno hrepenenje; ob očitkih jo je prijela jeza; v zakajenem prostoru ga je prijel kašelj; prijel jo je krč; otroka je prijel spanec, zato je siten; včasih me prime trma
// izraža nastop razpoloženja, kot ga določa sobesedilo: kaj te je prijelo, da si tako vesel; brezoseb. kadar ga je prijelo, je samo sitnaril / brezoseb. prijelo me je, da bi odšel rad bi odšel
9. ekspr. odločno, z grožnjami izraziti nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja: prijel ga je zaradi kraje; otroka bo treba prijeti, ker se preveč potepa
// zahtevati od koga, da kaj pove, naredi: primite ga, kje je dobil denar / kje si hodil tako dolgo, ga je prijela / prijel jih bo, naj mu vrnejo denar; otroke bo treba malo bolj prijeti z njimi bo treba začeti bolj neprizanesljivo ravnati
10. pog. začeti učinkovati, delovati: po nekaj minutah je injekcija prijela / lepilo je slabo prijelo zlepilo; trajna ji je kar preveč prijela skodrala lase; pri tem bolniku morfij ne prime več ni več učinkovit
11. rib. vzeti vabo: postrv je prijela; pren. zelo se je trudil, vendar dekle ni prijelo
● pog. kaj te je prijelo zakaj tako ravnaš; zakaj si storil to nepremišljeno dejanje; ekspr. zapustil je delo, kadar ga je prijela kaka muha kadar se mu je zahotelo; kadar ni bil zadovoljen; ekspr. njegova odkritosrčnost je poslušalce prijela ganila, prevzela; pog. ko se je sklonila, jo je prijelo v hrbtu je začutila krčevito, sunkovito bolečino; star. zvečer jo je prijelo dobila je (porodne) popadke; ekspr. potico je v pečici kar preveč prijelo zapeklo; publ. razpravljavec je prijel vprašanje z drugega stališča začel obravnavati; ekspr. prijeti koga za besedo zahtevati, da obljubo izpolni; pog. ne prime za nobeno delo noče delati; ekspr. za glavo se je prijel, ko je izvedel resnico bil je (neprijetno) presenečen, začuden; pog., ekspr. prijeti koga za jezik zahtevati, da izrečeno mnenje dokaže ali prekliče; ekspr. prijeti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; ekspr. treba ga bo prijeti za ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj; kaznovati ga sploh; evfem. otroka je nekam prijelo opraviti mora malo, veliko potrebo; ekspr. tako laže, da bi lahko prijel zelo; ekspr. doma so jo precej na kratko prijeli ne dovolijo ji, da bi delala, ravnala, kakor bi hotela; preg. kdor za smolo prime, se osmoli
♦ čeb. hoja je že prijela začela mediti; lov. prijeti sled najti sled in iti po njej
    prijéti se 
    1. položiti prste, roke tesno okrog koga, česa, da se prepreči ločitev: otrok se je prijel ograjice, matere okoli vratu; prijel se je je kot klop / prijeti se matere za krilo
    2. podpreti se, opreti se s prijemom česa: primi se naslonjala, da ne padeš; veja, za katero se je prijel, se je zlomila; dobro se primi / žena se ga je prijela za roko in sta šla
    3. pojaviti se tesno okrog česa: obleka se preveč prime telesa
    4. ob dotiku s kako stvarjo ostati na njej: blato se prime čevljev; žvečilni gumi se mu je prijel na rokav; potni lasje so se prijeli čela; seme trav se je prijelo nogavic / zaradi pomanjkanja tekočine se je jed prijela dna posode; riž se rad prime / belež, omet se je dobro prijel
    5. začeti rasti, pognati korenine: mlado drevo se je prijelo; rožmarin se težko prime / pog. presajena koža se je prijela prirasla
    6. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža začetek dejanja, dejavnosti, kot jo določa samostalnik: prijeti se čebelarjenja, študija; treba se bo prijeti kakega dela
    // s širokim pomenskim obsegom izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: prijeti se kamnoseštva; prijeti se kmetije začeti (pridno, resno) kmetovati; spet se bom prijel knjig jih začel brati, študirati
    ●     ekspr. vsaka bolezen se ga prime zelo je dovzeten za bolezni; otroka se je prijela gripa zbolel je za gripo; ekspr. prijelo se ga je ime Jirs začeli so ga imenovati; rekli so mu; evfem. njega se rado kaj prime krade; ekspr. nobena krogla se ga ne prime ga ne zadene, rani; ekspr. noben nasvet se je ne prime ga ne upošteva; ekspr. pijača se ga je hitro prijela hitro se je opil; pog. sonce se vas je lepo prijelo lepo ste ogoreli; prijeti se vsake bilke oprijeti se; pog. toliko dela imam, da ne vem, česa bi se prej prijel zelo veliko dela imam; pog. primi se dekleta, če ti je všeč pridobi si njeno ljubezensko naklonjenost; pog. v šoli se jih ni nič prijelo nič si niso zapomnili, se naučili
    prijémši star.:
    prijemši ga za roko, sta šla
    prijét -a -o:
    prijete ljudi so kmalu izpustili; prijeta rastlina
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prijétje -a s (ẹ̑)
glagolnik od prijeti 6: časopisi so objavili novico o prijetju nevarnega zločinca; vzrok za prijetje
SSKJ²
prijétnost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost prijetnega: prijetnost toplote / vzbujati občutek prijetnosti / tudi v starosti njen obraz ni izgubil prijetnosti
// nav. mn. kar je prijetno: tudi zima ima svoje prijetnosti; govoriti o prijetnostih in težavah / prijetnosti in neprijetnosti življenja na podeželju
SSKJ²
prijézditi -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
z jezdenjem priti: prijezditi do reke, iz gradu / prijezditi na konju / ekspr. prijezditi s kolesom pripeljati se
SSKJ²
prijókati tudi prijokáti -am, in prijókati tudi prijokáti -jóčem dov., prijókajte tudi prijokájte in prijóčite (ọ́ á ọ́)
jokaje priti: otrok je ves prestrašen prijokal domov
● ekspr. na svet je prijokal v porodnišnici rodil se je v porodnišnici
SSKJ²
prikadíti -ím dov., prikádil; prikajèn (ī í)
kadeč priti: prikadil je k sosedovim / parnik je prikadil izza otoka priplul
● pog., ekspr. prikadil jo je iz hiše pritekel
    prikadíti se ekspr.
    kadeč se pojaviti: prikadila se je megla; prikadili so se temni oblaki
SSKJ²
prikapljáti -ám dov. (á ȃ)
1. nav. 3. os. kapljajoč se pojaviti: kri je prikapljala iz rane; skoraj so ji prikapljale solze
2. ekspr. v presledkih drug za drugim priti: počasi so prikapljali vsi povabljenci
● ekspr. čakal je, ali mu bo kaj prikapljalo od inštrukcij ali bo kaj dobil, zaslužil
SSKJ²
prikášljati -am dov. (ȃ)
kašljajoč priti: dopoldne sta prikašljala nova bolnika
● ekspr. prikašljala bo starka zima začela se bo zima
SSKJ²
prikàz -áza m (ȁ á)
1. glagolnik od prikazati: prikaz delovanja slušnih aparatov / po prikazu dejstev so mu verjeli; ne strinjam se s takim prikazom dogodkov
2. kar kaj prikazuje: v knjigi je tudi kratek prikaz mestnih znamenitosti / narediti grafični, tabelarični prikaz
● zastar. ni vedela, ali vidi prikaz ali sanja prikazen
SSKJ²
prikazánje -a s (ȃ)
glagolnik od prikazati se 2: prikazanje duha umorjenega kralja
SSKJ²
prikázati tudi prikazáti -kážem dov. (á á á)
1. z določenim dejanjem narediti, da kdo lahko kaj vidi, spozna: prikazati delovanje naprave; skupina je prikazala reševanje izpod plazov; s poskusom je skušal prikazati, da je pravilo splošno veljavno / publ., z oslabljenim pomenom igralci so prikazali dobro igro so igrali dobro
// z določenimi sredstvi, na določen način narediti, da kdo lahko kaj spozna, izve: prikazati razmere v deželi; pisatelj je v umetniški obliki prikazal tragedijo Pohorskega bataljona; z diagrami prikazati poslovanje; grafično prikazati; nazorno, stvarno prikazati / prikazal ga je v najboljši luči / obračun bo prikazal stanje pokazal / z oslabljenim pomenom: prikazal ga je kot nesposobnega človeka; njegovo ravnanje so prikazali kot nespametno; prikazali so ga za neresnega / film je prikazal življenje rudarjev
2. s posebnimi napravami povzročiti, da postane slikovni zapis filmskega dela viden: film bodo prikazali tudi na mednarodnem festivalu
    prikázati se tudi prikazáti se
    1. s prihodom na določeno mesto postati za koga viden, opazen: utapljajoči se se je prikazal na površju; na pragu se je prikazala neznana ženska; med vrati se je prikazal starejši človek / izza ovinka se je prikazal avtobus je pripeljal; sonce se bo kmalu prikazalo izza gore bo vzšlo; ekspr. zagrozil mu je, naj se ne prikaže več domov ne pride
    // pojaviti se, začeti obstajati kje (vidno, opazno): na televizijskem zaslonu se je prikazal napovedovalec / na listih se je prikazala plesen / na obrazu se mu je prikazala rdečica zardel je
    2. po ljudskem verovanju pojaviti se v čutno zaznavni obliki kljub nematerialni naravi: duh umorjenega kralja se je še nekajkrat prikazal / v sanjah se ji je prikazal pokojni mož
    ♦     rel. Marija se je večkrat prikazala
    prikázan -a -o:
    dobro prikazano življenje; nekatera dejstva so pomanjkljivo prikazana
SSKJ²
prikázen1 -zni ž (ȃ)
1. po ljudskem verovanju bitje nematerialne narave, ki se pojavi v čutno zaznavni obliki: prikazen izgine, se prikaže; videti prikazen; verjeti v prikazni; grozljiva, polnočna prikazen; bil je videti kakor prikazen; gledala me je, kot da sem prikazen zelo začudeno; zelo prestrašeno; izginil je kot prikazen neznano kam, brez sledu / knjiž.: imeti prikazni privide; prikazen lepega mesta je izginila / kot vzklik o ti prikazen ti, kako sem se ustrašil
2. star. podoba, videz, zunanjost: njegova prikazen vzbuja grozo / povečanje telesne teže in sprememba celotne telesne prikazni v zrelih letih; od drugih se je razlikovala tudi po zunanji prikazni
● star. ta človek je nenavadna, simpatična, žalostna prikazen pojava; star. to je ena najbolj posrečenih prikazni v romanu oseb
3. zastar. pojav1: v nekaterih deželah so potresi vsakdanje prikazni / lepota naravnih prikazni
4. zastar. prikazanje: zgodba o prikazni duha
SSKJ²
prikázen2 -zna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na prikazovanje na zaslonu: prikazni oglas; prikazna slika; prikazno okno
SSKJ²
prikázenski -a -o [prikazənski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na prikazni: prikazensko bitje / prikazenska grozljivost / knjiž. prizor je bil prikazenski nenavaden
● ekspr. premagati je moral prikazenske težave zelo velike, hude
SSKJ²
prikazoválec -lca [prikazovau̯ca in prikazovalca] m (ȃ)
kdor kaj prikazuje: prikazovalec človeških usod
SSKJ²
prikazoválen -lna -o prid. (ȃ)
s katerim se prikazuje: prikazovalne metode
♦ elektr. prikazovalna naprava naprava, ki na zaslonu prikazuje določene podatke
SSKJ²
prikazoválnik -a m (ȃ)
elektr. elektronska naprava, ki omogoča na prirejenem zaslonu prikazovanje določenih sporočil: prebrati, videti na prikazovalniku / prikazovalnik reklam, temperature
SSKJ²
prikazovánje -a s (ȃ)
glagolnik od prikazovati: brezplačno prikazovanje uporabe zaščitnih sredstev / strinjal sem se z njegovim prikazovanjem našega položaja / aparati za prikazovanje filmov / prikazovanje na zaslonu
SSKJ²
prikazováti -újem nedov. (á ȗ)
1. z določenimi dejanji delati, da kdo lahko kaj vidi, spozna: prikazovati postavljanje šotora; nazorno prikazovati / manekenka na modnih revijah prikazuje obleke / slika prikazuje lepo plavolasko na sliki je lepa plavolaska; papir preganite, kot prikazuje skica kot je narisano na skici
// z določenimi sredstvi, na določen način delati, da kdo lahko kaj spozna, izve: pisatelj prikazuje sodobno velemestno življenje; s skicami prikazovati; grafično prikazovati; poskušala se je prikazovati dobronamerno / z oslabljenim pomenom: prikazovali so ga kot nesposobnega človeka; prikazoval se je za bolehnega / film prikazuje trpljenje v taboriščih
// biti izraz, posledica določenega stanja, pojava: bilanca prikazuje izgubo / podatki najbolje prikazujejo gmotno stanje
2. s posebnimi napravami povzročati, da postane slikovni zapis filmskega dela viden: novi slovenski film že prikazujejo v kinematografih; javno prikazovati / na televiziji pravkar prikazujejo oddajo o športu je na sporedu, jo oddajajo
3. dajati podatke, informacije o čem: semafor prikazuje, koliko točk ima vsako moštvo / diagram prikazuje rast proizvodnje
    prikazováti se 
    1. s prihajanjem na določeno mesto biti za koga viden, opazen: gams se je skrival in se spet prikazoval; utapljajoči se se je sem in tja prikazoval na površju / izza gore se je že prikazovalo sonce je vzhajalo; ekspr. iz hiše se je le redko prikazoval prihajal
    // pojavljati se, začenjati obstajati kje (vidno, opazno): na svetli površini se prikazujejo temni madeži; na nebu se že prikazujejo zvezde
    2. po ljudskem verovanju večkrat se pojaviti v čutno zaznavni obliki kljub nematerialni naravi: pravi, da se ji prikazuje pokojni mož; nekdanja lastnica gradu se prikazuje na samotnih krajih; pogosto se prikazovati / v sanjah se ji je prikazovalo nenavadno bitje
    ♦     rel. Jezus se je prikazoval apostolom
    prikazujóč -a -e:
    prikazujoč svoje poglede, se je zelo razvnel
    prikazován -a -o:
    to obdobje je v književnosti pogosto prikazovano
SSKJ²
prikímanje -a s (ȋ)
glagolnik od prikimati: na njeno prikimanje si je prižgal cigareto / pozdravil ga je s prikimanjem
SSKJ²
prikímati -am dov. (ȋ)
1. z gibi glave navzdol in navzgor izraziti soglasje: na vprašanje, če sme kaditi, je prikimal / prikimala mu je z glavo
● ekspr. prikimal je vsaki njegovi zahtevi soglašal je z njo
// pokimati: prikimati komu v pozdrav, v priznanje
2. ekspr. počasi, okorno priti: prikimali so za nami; pren. v deželo je prikimala starka zima
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prikimávanje -a s (ȃ)
glagolnik od prikimavati: pritrjeval mu je s prikimavanjem / sledilo je glasno pozdravljanje in prikimavanje v pozdrav
SSKJ²
prikimávati -am nedov. (ȃ)
1. z glavo delati gibe navzdol in navzgor: bil je že star in je neprestano prikimaval (z glavo) / plešasta glava je prikimavala v taktu
2. z gibi glave navzdol in navzgor izražati soglasje: prijatelju je ob vsakem stavku prikimaval; profesor je ob odgovorih zadovoljno prikimaval / res je bilo tako, je prikimavala
● slabš. ta človek vsemu samo prikimava nekritično pritrjuje
3. z gibi glave navzdol in navzgor pozdravljati: prišle so sosede in prikimavale druga drugi
SSKJ²
prikimováti -újem nedov. (á ȗ)
prikimavati: nekaj ji je pripovedoval, ona pa mu je prikimovala / razumem, razumem, je prikimovala
SSKJ²
prikipéti -ím dov., tudi prikípel (ẹ́ í)
1. silovito, peneč se priteči: lava je prikipela do roba žrela in se razlila
2. ekspr. tekoč se pojaviti: hladen vrelec je prikipel iz zemlje / solze so ji prikipele v oči
● ekspr. iz mladih grl je prikipela pesem začeli so peti; ekspr. iz prsi so ji prikipeli težki vzdihi začela je vzdihovati; ekspr. njen obup je prikipel do vrha postala je zelo obupana
SSKJ²
priklàd -áda m (ȁ á)
zastar. dodatek, doklada: plača s prikladi / priklad k davku
● zastar. to mi hodi v priklad to je zame primerno, ugodno
SSKJ²
prikláda -e ž (ȃ)
1. star. dodatek: izboljšati jed s prikladami / marsikaj v njegovi pripovedi je lažna priklada / izplačevati komu priklade
● zastar. zeblo ga je, za priklado so se mu pa še posmehovali za nameček
2. nekdaj kosti, manjvredni deli mesa, ki se pri tehtanju dodajo mesu v določenem razmerju in zaračunajo po ceni zahtevanega mesa: mesar mu je dal dosti priklade
3. v stari Avstriji lokalni dodatek k državni davščini; doklada: davki so ostali enaki lanskim, priklade so se pa zvišale; občinska priklada
SSKJ²
prikládati -am nedov. (ȃ)
1. dodatno, zraven nakladati: prikladajo težke zaboje, kako bodo pa konji peljali toliko / zastar. le prikladaj, da nas ne bo zeblo dolagaj
2. star. prilagati, dodajati: prikladati kamen h kamnu / prikladajo nove dajatve, nihče pa ne vpraša, kako jih bodo ljudje zmogli
● star. eden je petje vodil, drugi so prikladali pripevali; star. hudega je dovolj, nikar si še sami ne prikladajmo si ga še sami ne povečujmo; zastar. nekateri so ugovarjali, večina pa mu je prikladala pritrjevala, se z njim strinjala; star. jutri bomo odšli, je počasi prikladal besedo k besedi izgovarjal besedo za besedo
SSKJ²
prikláden -dna -o prid., prikládnejši (á ā)
primeren: to je prikladen izraz / za obrambo prikladno ozemlje / izkoristiti prikladen trenutek ugoden
    prikládno prisl.:
    ravnati razmeram prikladno / v povedni rabi to ni prikladno omenjati
SSKJ²
prikládnost -i ž (á)
1. primernost: prikladnost izrazov / prikladnost ozemlja, razmer
2. zastar. prilagodljivost: prikladnost živih bitij
SSKJ²
priklamáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. počasi, okorno priti: pijan je priklamal domov; z mulo smo šele pozno priklamali v vas
SSKJ²
priklánjati se -am se nedov. (ȃ)
1. delati gibe z glavo ali z glavo in zgornjim delom telesa naprej, navzdol: igralci so se priklanjali in gledalci so ploskali; v znak zahvale so se ji priklanjali; priklanjati se do tal; globoko se priklanjati / ekspr.: drevesa so se v vetru priklanjala pripogibala; težko klasje se je priklanjalo
// pozdravljati z nagibom glave ali glave in zgornjega dela telesa: že od daleč so se ji priklanjali; prisrčno se je priklanjala na vse strani; srečal je toliko znancev, da se je kar naprej priklanjal
2. ekspr. izkazovati komu čast, spoštovanje: prej so ga preganjali, zdaj se mu pa vsi priklanjajo; priklanjajo se mu, da bi si pridobili njegovo naklonjenost / pred nikomer se ne bom priklanjal poniževal
    priklánjati zastar.
    pripogibati, sklanjati: burja priklanja drevesa / klečali so in priklanjali glave
    priklanjajóč se -a -e:
    lahno priklanjajoč se, je odšel z odra
SSKJ²
priklápljanje -a s (ā)
glagolnik od priklapljati: priklapljanje vagonov
SSKJ²
priklápljati -am nedov. (ā)
1. z nameščanjem povezovalne naprave povezovati s čim: vlaku so na vsaki postaji priklapljali nove vagone
2. povezovati z omrežjem; priključevati: priklapljati plinske štedilnike / kar naprej je priklapljal radio vklapljal, vključeval
SSKJ²
priklatíti se in priklátiti se -im se, tudi priklátiti se -im se dov. (ī á; á)
ekspr. potepajoč se, pohajkujoč priti: v vas se je priklatil čuden neznanec; nihče ni vedel, od kod so se priklatili; priklatila se je k hiši in čakala
// slabš. priti sploh: šele pozno zvečer se je priklatil domov; priklatil se je ponoči kakor tat / zaradi mraza se je večje število volkov priklatilo v dolino
SSKJ²
priklécniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
v meščanskem okolju, nekdaj narediti priklek: deklica, služabnica je priklecnila pred gospodom / priklecniti s kolenom
SSKJ²
priklejíti -ím tudi priklêjiti -im dov., priklêjil (ī í; ȇ)
pritrditi s klejem: priklejiti letev
SSKJ²
priklèk -éka m (ȅ ẹ́)
v meščanskem okolju, nekdaj upogib nog v kolenu, navadno pri pozdravu: ko je zdeklamirala, je naredila priklek in odšla z odra; pozdraviti koga s priklekom / dvorni priklek
SSKJ²
priklékniti -em, in priklekníti in priklékniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; ī ẹ́ ẹ̑)
v meščanskem okolju, nekdaj narediti priklek: deklica je prikleknila pred gosti
SSKJ²
priklenítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prikleniti: priklenitev psa na verigo / načini priklenitve k vztrajnemu delu
SSKJ²
prikleníti -klénem dov. (ī ẹ́)
1. privezati, pritrditi, navadno z verigo: prikleniti čoln na pomol; prikleniti psa na verigo / prikleniti prikolico na traktor priklopiti; pren. nevidna moč jo je priklenila na mesto
// ekspr. narediti, povzročiti, da kdo mora biti kje, navadno dalj časa: otroci so jo priklenili na dom; služba jo je priklenila na ta kraj
2. navadno v zvezi z na narediti, povzročiti, da je kdo odvisen od koga, povezan s kom: z darovi ga je priklenila nase; hotel je sodelavce čim bolj prikleniti nase / zemlja ga je popolnoma priklenila nase
// narediti, povzročiti, da ima kdo do koga pozitivna čustva: dekle je hitro priklenil nase / ti dogodki so jih še bolj priklenili na dom
● ekspr. bolezen ga je za nekaj tednov priklenila na posteljo povzročila, da je moral ležati; ekspr. s svojo lepoto je priklenila oči nase povzročila, da so jo vsi gledali; ekspr. nenavaden predmet je priklenil njihovo pozornost jih je zelo zanimal
    priklénjen -a -o:
    renčanje priklenjenega psa; priklenjen na dom, zemljo; zelo je priklenjen na starše
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
priklénjenost -i ž (ẹ́)
lastnost, stanje priklenjenega: priklenjenost živali / priklenjenost kmeta na zemljo; priklenjenost na poklicno delo
SSKJ²
priklépati -am nedov. (ẹ̑)
1. privezovati, pritrjevati, navadno z verigo: priklepati čolne na pomol; ponoči morajo pse priklepati / priklepati lokomotivo k vlaku priklapljati
// ekspr. delati, povzročati, da kdo mora biti kje, navadno dalj časa: služba ga priklepa na ta kraj
2. navadno v zvezi z na delati, povzročati, da je kdo odvisen od koga, povezan s kom: z zaupnimi nalogami jih je priklepala nase
// delati, povzročati, da ima kdo do koga pozitivna čustva: otroka je vedno bolj priklepala nase / priklepati na dom, zemljo
SSKJ²
prikléščiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
ekspr. močno, trdno stisniti med kaj: školjka mu je prikleščila prst / skoraj sta ga zadušila, tako sta ga prikleščila stisnila
● ekspr. v zasedi so prikleščili sto mož obkolili
SSKJ²
príklet1 tudi priklét -a m (ī; ẹ̑)
nar. vzhodno veža: stopiti v priklet; pogovarjati se v prikletu
SSKJ²
príklet2 -i tudi priklét -í ž, daj., mest. ed. príkleti tudi prikléti (ī; ẹ̑)
nar. vzhodno veža: vhod je bil neposredno od zunaj ali pa iz prikleti; v prikleti so zaškripala vrata
SSKJ²
príkleten1 tudi prikléten -tna -o prid. (ī; ẹ̑)
nar. vzhodno vežen: zaklenila je prikletna vrata in odšla
SSKJ²
prikléten2 -tna -o prid. (ẹ̑)
polkleten, podpritličen: preseliti se v prikletno sobo
SSKJ²
prikléti -kôlnem [prikou̯nem] dov., prikolníte tudi prikôlnite; priklél; nam. priklét in priklèt (ẹ́ ó)
preklinjajoč priti: iz hiše je priklel vojak
SSKJ²
priklétje -a s (ẹ̑)
zastar. polkletni prostori, podpritličje: prikletje kamnite hiše / preselili so se v prikletje
SSKJ²
priklíc -a m (ȋ)
1. doseganje, da se kaj pojavi, nastopi: priklic podatkov; tipke za priklic programa
2. psiht. povrnitev podatka, informacije iz spomina: s fotografijami ob aretaciji doživlja priklic v spomin; metoda, sposobnost priklica
SSKJ²
priklícati -klíčem dov., priklícala in priklicála (í ȋ)
1. s klicanjem doseči, da se kdo odzove ali pride: predaleč so, ne boš jih priklical; vrata so ostala zaprta, nikogar ni priklical; priklicati otroke domov / koklja je priklicala piščance / priklicati gasilce na pomoč s signali / odšel je, ne boš ga več mogel priklicati nazaj ne bo se vrnil; večkrat sem vas poklical po telefonu, pa vas nisem mogel priklicati dobiti zveze z vami
// nav. ekspr. doseči, da kdo kam pride sploh: z jokom je priklical vso družino v sobo; z ropotom boste priklicali sovražnika / hrup je priklical ljudi na cesto
2. nav. ekspr. narediti, doseči, da se kaj pojavi, nastopi: priklicati studenec izpod skale / sonce je priklicalo zvončke na dan / ljudje dostikrat sami prikličejo nesrečo izzovejo; naravna bogastva so priklicala hiter industrijski razvoj povzročila, pobudila
3. knjiž., ekspr. zbuditi, obuditi: priklicati narod iz političnega mrtvila; priklicati koga iz sanjarjenja v resničnost
● ekspr. pesmi so mu priklicale solze v oči so ga ganile do solz; ekspr. spanca ni mogla več priklicati na oči ni mogla več zaspati; ekspr. priklicati komu vraga na vrat, v hišo povzročiti mu težave, skrbi; ekspr. priklicati komu kaj pred oči povzročiti, da na kaj misli, si v mislih predstavlja; ekspr. priklical mu je v spomin, v zavest neljubi dogodek opozoril, spomnil ga je nanj; priklicati v življenje ekspr. ponesrečenca niso mogli priklicati v življenje oživiti; ekspr. to leto je priklicalo v življenje številne reforme v tem letu so nastale; ekspr. priklicati v življenje novo revijo začeti jo izdajati; ekspr. mrtvega ne prikličeš več nazaj več ne oživiš
    priklícan -a -o:
    priklicani vaščani; dogodki, priklicani iz spomina
SSKJ²
priklíti -klíjem dov. (í)
s klitjem, rastoč priti, se pojaviti: povsod so iz zemlje priklile cvetlice; pren., ekspr. nov napev je priklil iz strun
SSKJ²
prikljúček -čka m (ȗ)
1. naprava brez lastnega pogona, ki se priključi na kaj: ima veliko kmetijskih strojev in priključkov; vrtalni stroj s priključki / traktorski priključki; priključki za mešalec
2. del napeljave od omrežja do porabnika: zgraditi priključke; priključek na mestni plinovod že gradijo / dobiti električni, telefonski, vodovodni priključek
// priprava na tem delu, s katero se naprave priključijo na omrežje: vodovodni priključek je montiran v kleti; v kuhinji je priključek za vodovodno pipo in odtok; poiskati priključek za radio in televizijo
// priprava na kaki stvari za priključitev česa: fotoaparat ima priključek za bliskovno luč; montirati na avtomobilu priključek za prikolico; pregledati in popraviti bo treba priključek za dimne cevi
3. cesta, proga ali del ceste, proge, ki povezuje drugo cesto, progo z glavno cesto, progo: priključki bodo kmalu končani; peljati po priključku; cestni, železniški priključek; zgraditi priključek na glavno progo, za novo naselje
// kraj, prostor, kjer se taka cesta, proga priključi na drugo cesto, progo: hiša stoji blizu priključka
4. priključitev: navodila za priključek prikolice / dovoliti priključek na električno omrežje / priključek ozemlja / sledi priključek leve noge k desni / narediti priključek priključiti
● publ. k upravni zgradbi so zgradili še priključek prizidek; publ. v priključku je navedel še nekatere važne podatke v dodatku, pripisu
♦ elektr. daljinski priključek priprava, s katero se priključi računalniški terminal na računalniški sistem; grad. priključek (zidu) mesto, kjer se k enemu zidu priključi drug zid
SSKJ²
prikljúčen -čna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na priključitev: priključna naprava / priključno mesto / priključni kabel; priključna cesta cesta, ki povezuje drugo cesto z glavno cesto; priključna vrvica kabel, s katerim se električni aparat, stroj poveže z električnim omrežjem; priključno vozilo vozilo brez lastnega pogona, ki se pripne, priključi k vlečnemu vozilu, zlasti za prevažanje tovora
♦ agr. priključni plug; priključna kosilnica; elektr. priključna doza; priključna moč moč, ki jo porabnik odvzema iz omrežja po označenih obratovalnih pogojih; priključna omarica omarica s priključki za odvzem električne energije iz omrežja; obrt. priključna petlja petlja, ki se naredi zaradi širjenja pletenine, vzorca; strojn. priključna gred
SSKJ²
priključeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. z nameščanjem povezovalne naprave povezovati s čim: priključevati vagone
2. povezovati z omrežjem: priključevati gospodinjske aparate / ne priključuj radijskega sprejemnika vklapljaj, vključuj
// povezovati s čim sploh: priključevati nove hiše na plinovod, toplovod
3. delati, da postane kaj sestavni del kake enote: priključevati občini manjše kraje
    priključeváti se 
    začenjati biti skupaj s kom: po poti so se jim priključevale nove skupine; priključeval se je različnim družbam
    // začenjati opravljati isto dejavnost kot kdo drug, navadno za skupen cilj; pridruževati se: priključevati se vstajnikom / priključevati se odporniškemu gibanju
    ●     publ. priključujem se vašemu mnenju soglašam z vami
SSKJ²
priključítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od priključiti: priključitev pluga / priključitev na električno omrežje / priključitev ozemlja drugi državi
SSKJ²
prikljúčiti -im dov. (ú ȗ)
1. z namestitvijo povezovalne naprave povezati s čim: pod klancem so vlaku priključili še eno lokomotivo; priključiti prikolico k avtomobilu, na avtomobil; priprava se priključi k vlečnemu vozilu
2. povezati z omrežjem: strokovnjak jim je priključil pomivalni stroj; priključiti plinski štedilnik, televizor / priključiti motor vklopiti, vključiti; grelec se avtomatično priključi
// povezati s čim sploh: priključiti stransko cesto na glavno; priključiti peč na dimnik; priključiti se na električno omrežje, plinovod, toplovod
// začeti dovajati: plačati smo morali dolg, da so nam spet priključili električni tok
3. narediti, da postane kaj sestavni del kake enote: četo so priključili brigadi; podjetju bodo priključili več manjših obratov; nekaj krajev so priključili k sosednji občini / samovoljno priključiti zasedeno ozemlje / publ.: kuhinji so priključili še shrambo prizidali; teh živali ne moremo priključiti opicam uvrstiti mednje; prošnji je treba priključiti različne priloge dodati
4. šport. dati nogo k drugi nogi: naredimo korak z desno nogo, levo pa priključimo / priključi kot povelje naredi vrsto strnjeno
    prikljúčiti se 
    začeti biti skupaj s kom: priključiti se gruči, pogrebnemu sprevodu / priključil se je otrokom, ki so se igrali na dvorišču / zakaj se nam nisi priključil nisi šel z nami
    // začeti opravljati isto dejavnost kot kdo drug, navadno za skupen cilj; pridružiti se: priključiti se upornikom / priključili so se osvobodilnemu gibanju
    ●     zastar. nič neprijetnega se mi ni priključilo zgodilo, pripetilo; publ. vsi so se priključili njegovemu mnenju soglašali z njim
    prikljúčen -a -o:
    nestrokovno priključen aparat; peč je priključena
SSKJ²
priključnína -e ž (ī)
1. plačilo za priključek: cena telefonije se spreminja s priključnino; neplačana priključnina; priključnina brez DDV; naročnina in priključnina
2. enkratno plačilo za priključitev (na kaj): ob začetku delovanja je signal pokrival le mesto z okolico, priključnina pa je bila zelo visoka
SSKJ²
prikljúvati -am in -kljújem tudi prikljuváti -kljúvam in -kljújem dov., prikljúval tudi prikljuvál (ú; á ú)
s kljuvanjem priti: piščanec (se) prikljuje iz jajca
● ekspr. ko se je udomačil, so prikljuvale na dan napake so se pokazale
SSKJ²
priklòn -ôna m (ȍ ó)
nagib glave ali glave in zgornjega dela telesa zlasti kot pozdrav: naredil je priklon; predstaviti se z globokim, rahlim priklonom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
priklônček tudi priklónček -čka m (ȏ; ọ̑)
manjšalnica od priklon: deklica je naredila priklonček in odšla iz sobe
SSKJ²
prikloníti se -klónim se dov. (ī ọ́)
1. narediti gib z glavo ali z glavo in zgornjim delom telesa naprej, navzdol: preden je začela deklamirati, se je priklonila; globoko se prikloniti / prikloni se, da se ne zadeneš v vrata skloni se, pripogni se
// pozdraviti z nagibom glave ali glave in zgornjega dela telesa: prikloni se, preden odideš; zahvalil se je, se lahno priklonil in odšel
2. ekspr. izkazati komu čast, spoštovanje: prišli so se priklonit spominu pokojnika
    priklonívši se zastar.:
    priklonivši se pozdraviti
SSKJ²
priklòp -ópa in -ôpa m (ȍ ọ́, ó)
priključitev: napeljava je končana, čakajo na priklop elektrike
SSKJ²
priklópen -pna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na priklop ali priklapljanje: priklopna naprava, priprava / priklopni sedež pomožni sedež brez nog, pritrjen na krajni sedež v vrsti; priklopno vozilo vozilo brez lastnega pogona, ki se pripne, priključi k vlečnemu vozilu, zlasti za prevažanje tovora
♦ agr. priklopni plug
SSKJ²
priklopítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od priklopiti: priklopitev prikolice / priklopitev pokrajine k drugi državi
SSKJ²
priklopíti in priklópiti -im dov. (ī ọ̄)
1. z namestitvijo povezovalne naprave povezati s čim: priklopiti lokomotivo; k tovornemu vlaku so priklopili oba potniška vagona
2. povezati z omrežjem; priključiti: priklopiti plinski štedilnik; strokovnjak mu je priklopil televizijski sprejemnik / priklopiti motor vklopiti, vključiti
// narediti, da je kaj povezano s čim: priklopiti tovarno na plinovod in toplovod
// začeti dovajati: ko so plačali pristojbino, so jim priklopili električni tok
3. publ. priključiti, pripojiti: botaničnemu vrtu bodo priklopili še sadno drevesnico; mestu so priklopili nekaj predmestij / hiši je novi lastnik priklopil hlev prizidal; tekstu je priklopila slovar narečnih besed dodala
    priklopíti se in priklópiti se zastar.
    priključiti se, pridružiti se: popoldne se jim je priklopilo še nekaj izletnikov / priklopil se je njihovemu mnenju
    priklópljen -a -o:
    prikolica je že priklopljena
SSKJ²
priklópnik -a m (ọ̑)
priklopno vozilo: pripeti priklopnik; avtomobilski, traktorski priklopnik; tovornjak s priklopnikom
♦ teh. enoosni priklopnik
SSKJ²
prikmetováti -újem in prikmétovati -ujem dov. (á ȗ; ẹ́)
s kmetovanjem priti do česa: prikmetoval je toliko, da bo lahko plačal davke
SSKJ²
prikobacáti -ám dov. (á ȃ)
kobacajoč priti: otrok je prikobacal čez prag; počasi prikobaca k očetu
// ekspr. nerodno, okorno priti: prikobacati na vrh; bil je tako pijan, da se je komaj prikobacal v hišo
SSKJ²
prikobáliti se -im se in prikobáliti -im dov. (ā ȃ)
ekspr. nerodno, okorno priti: iz brloga se je prikobalil medved / prikobaliti se čez klop
SSKJ²
prikolesáriti -im dov. (á ȃ)
ekspr. pripeljati se s kolesom: po cesti so prikolesarili otroci / na cilj je prikolesaril prvi
SSKJ²
prikólica -e ž (ọ̑)
vozilo brez lastnega pogona, ki se pripne, priključi k vlečnemu vozilu, zlasti za prevažanje tovora: pripeti prikolico; naložiti na prikolico; tritonska prikolica / avtomobilska, traktorska prikolica
♦ agr. nakladalna prikolica; teh. enoosna prikolica; tur. počitniška ali stanovanjska prikolica hiši podobno vozilo brez lastnega pogona za prebivanje, prenočevanje, zlasti na počitnicah
// vozilo brez lastnega pogona, ki se pritrdi ob motorno kolo, za spremljevalca: sesti v prikolico; dirke motorjev s prikolicami
● ekspr. ni hotel biti samo prikolica, zato je družbo zapustil biti odvečen, neenakopraven član; pog., šalj. njegova prikolica se je nekaj razburjala, pa jo je hitro utišal njegova žena, spremljevalka
SSKJ²
prikóličar -ja m (ọ̑)
1. kdor vozi zlasti tovornjak s prikolico: prometna nesreča se je zgodila zaradi preutrujenosti prikoličarja
2. avt. žarg. vozilo, zlasti tovornjak s prikolico: že dve leti vozi prikoličarja
3. pog. stanovalec v počitniški prikolici: v kampu je bilo največ prikoličarjev
4. šport. tekmovalec z motornim kolesom s prikolico: na dirki je nastopilo tudi več prikoličarjev
SSKJ²
prikolovrátiti -im dov. (á ȃ)
ekspr. nespretno, opotekaje se priti: pijan je prikolovratil domov; prikolovratil je sredi noči / iz mesta je prikolovratila s kolesom se je pripeljala
SSKJ²
prikomandírati -am dov. (ȋ)
nižje pog. dobiti, priskrbeti: prikomandiral mu je delo; iz doline je prikomandiral vino
SSKJ²
prikoníčiti -im dov. (í ȋ)
knjiž. prišiliti: prikoničiti kole
    prikoníčen -a -o
    1. deležnik od prikoničiti: prekle so že prikoničene
    2. ekspr. koničast, stožčast: prikoničeni uhlji, vrhovi; prikoničena brada
SSKJ²
prikòp in príkop -ópa m (ȍ ọ́; í ọ́)
nar. plitev jarek na vsakem koncu zorane njive: Živina si je v brazdi trikrat oddihovala, preden je prišla od prikopa do prikopa (I. Koprivec)
SSKJ²
prikopáti -kópljem tudi -ám dov., prikôplji prikopljíte tudi prikôpaj prikopájte; prikôpal (á ọ́, ȃ)
1. s kopanjem priti: prikopati do ceste
2. nar. s kopanjem urediti konce njive: potolkli so kepe in prikopali; zaradi naglice so slabo prikopali
● nar. prikopal mu je dve klofuti dal
    prikopáti se 
    1. s kopanjem priti skozi kaj ovirajočega: zasuti rudarji so se prikopali iz jame / prikopati se izpod snega
    // ekspr. s težavo priti: četa z ranjenci se je prikopala v vas na pobočju / viseč na vrvi, se je z nihanjem prikopal do police s ponesrečencem
    2. ekspr. s prizadevanjem, trudom priti do česa: prikopati se do denarja, oblasti, resnice / po petih letih se je prikopal do tretjega razreda
SSKJ²
prikopitljáti -ám dov. (á ȃ)
udarjajoč s kopiti priti: čreda konj je prikopitljala iz soteske / ekspr. košuta je previdno prikopitljala h krmilnici prišla
SSKJ²
prikoracáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. priti z nerodnimi, počasnimi koraki: medved prikoraca iz brloga / prikoracala je po trgu navzdol počasi, okorno prišla
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prikoráčiti -im dov. (á ȃ)
ekspr. priti s širokimi, lenobnimi koraki: počasi je prikoračil čez dvorišče / lepega popoldneva prikorači naravnost k njej pride
SSKJ²
prikorákati -am dov. (ȃ)
korakajoč priti: po cesti so prikorakali gasilci / ekspr. slovesno sta prikorakala v sobo prišla
SSKJ²
prikosíti -ím dov., prikósil; prikošèn (ī í)
1. s košenjem priti kam: prikositi do meje
2. dodatno, zraven nakositi: nakosil si premalo, še malo prikosi
SSKJ²
prikošátiti se -im se dov. (á ȃ)
ekspr. oblastno, prevzetno priti: za delavci se je prikošatil gospodar
SSKJ²
prìkót -a m (ȉ-ọ́)
nav. dv., geom. kota na isti strani prečnice dveh premic, med katerima je prvi na eni strani prve premice, drugi pa na drugi strani druge premice:
SSKJ²
prikotalíti -ím dov., prikotálil (ī í)
s kotaljenjem spraviti kam: prikotalil je sod iz kleti / hudourniki so prikotalili kamenje; granata se je prikotalila do hiše; jabolko se mu je prikotalilo pred noge
    prikotalíti se slabš.
    s težavo, nerodno priti: pozno se je prikotalil domov
SSKJ²
prikovánost -i ž (á)
nav. ekspr. stanje prikovanega: prikovanost verige / prikovanost človeka na določen kraj / prikovanost na delo
SSKJ²
prikováti -kújem dov., prikovál (á ú)
1. s kovanjem pritrditi: verigo prikovati na obroč / prikovali so jih na galejo; pren., ekspr. njegov divji pogled jo je prikoval na mestu
2. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo mora biti kje, navadno dalj časa: otroci so jo prikovali na dom; življenje jih je prikovalo na tujo zemljo / močno streljanje jih je prikovalo na tla
● ekspr. bolezen ga je za nekaj tednov prikovala na posteljo povzročila, da je moral ležati; ekspr. prikoval je svoj pogled nanjo nepremično jo je gledal
    prikován -a -o:
    bil je z verigo prikovan k steni; biti prikovan na dom; od začudenja je obstala kakor prikovana nepremično, negibno
SSKJ²
prikovíčiti -im dov. (í ȋ)
teh. s kovicami pritrditi: prikovičiti kaj na pločevino; prikovičiti in privariti
    prikovíčen -a -o:
    prikovičeni deli
SSKJ²
prikrájanje -a s (á)
prikrojevanje: o njegovem delu je govoril brez idealiziranja in prikrajanja
SSKJ²
prikrájati -am nedov. (á)
prikrojevati: zgodbe je spreminjal in prikrajal; jezik je preveč prikrajal po dolenjski govorici; prikrajati dogodke po svoje / prikrajati teorijo svojim potrebam prilagajati
SSKJ²
prikrájek -jka m (ȃ)
knjiž. kot1: rada je sedela v prikrajku in opazovala ljudi v sobi
SSKJ²
prikrájen -jna -o prid. (ȃ)
star. obroben, obkrajen: prikrajna deska / prikrajni mož v vrsti
SSKJ²
prikrájšanje -a s (ȃ)
glagolnik od prikrajšati: prikrajšanje za dediščino / prikrajšanje pri kupni pogodbi
SSKJ²
prikrájšanost -i ž (ȃ)
stanje prikrajšanega človeka: prikrajšanost otrok za brezskrbno mladost / občutek prikrajšanosti
SSKJ²
prikrájšati -am dov. (ȃ)
1. narediti, da kdo česa kljub upravičenosti ne dobi: prikrajšali so ga za dediščino, za dogovorjeno plačo / prikrajšati otroka za ljubezen; življenje ga je prikrajšalo za srečo / pri kupni pogodbi ga ni prikrajšal oškodoval; prikrajšal ga je pri zaslužku
2. z odstranitvijo dela skrajšati: prikrajšati drevescu veje in korenine pri sajenju / zastar. prikrajšati dobo čakanja skrajšati
● evfem. prikrajšali so ga za glavo obglavili so ga; ubili so ga; ekspr. prikrajšati komu jezik zmanjšati njegovo odrezavost, pikrost
    prikrájšan -a -o:
    v mladosti je bil za marsikaj prikrajšan; čutil se je prikrajšanega; čustveno prikrajšani otroci
    ●     publ. bili so prikrajšani za dve učni moči niso ju dobili
SSKJ²
prikrajševánje -a s (ȃ)
glagolnik od prikrajševati: prikrajševanje koga za svobodo; prikrajševanje in zapostavljanje
SSKJ²
prikrajševáti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da kdo česa kljub upravičenosti ne dobi: prikrajševati delavce za plačo / s slabim repertoarjem prikrajševati občinstvo za umetniški užitek
2. skrajševati: prikrajševati vršičke
SSKJ²
prikrásti se -krádem se dov., stil. prikràl se prikrála se (á ȃ)
ekspr. skrivaj, neopazno priti: ni slišala, kdaj se je prikradel v hišo / le kako so se ti ljudje prikradli sem; po prstih se je prikradla za njegov hrbet
// nenadoma, nepričakovano se pojaviti: sončni žarek se je prikradel skozi okno / v knjigo so se prikradle napake / na obraz se je prikradla bledica / v oči so se ji prikradle solze / na ustnice se prikrade smehljaj / dvom se mu je prikradel v srce
● ekspr. znal se je prikrasti v njeno srce znal si je pridobiti njeno naklonjenost, ljubezen
SSKJ²
prikrátiti -im dov., tudi prikratíte; tudi prikratíla (á ā)
zastar. povzročiti, narediti, da ima kdo česa manj: prikratiti komu osnovne pravice / zastar. prikratili so jih za plačo prikrajšali
// star. zabraniti, preprečiti: neuspeh mu ni prikratil dela
● zastar. to pot bi ti rad prikratil trud prihranil
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prikresáti -kréšem dov., prikrêši prikrešíte; prikrêsal (á ẹ́)
ekspr. hitro priti: takoj je prikresal za njimi / pog. vsako leto jo je prikresal domov prišel
SSKJ²
prikrevljáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. priti s težkimi, nerodnimi koraki: počasi je prikrevljala v vežo / komaj je prikrevljal domov prišel
SSKJ²
prikrevsáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. priti s počasnimi, težkimi koraki: mož je komaj prikrevsal v vas; po stopnicah je prikrevsala starka / spet je pozno prikrevsal domov prišel
SSKJ²
prikričáti -ím dov. (á í)
kričeč priti: otroci so prikričali po klancu / ekspr. v raztegnjeni jati so prikričali žerjavi kričeč prileteli
SSKJ²
prikríti -kríjem dov., prikrìl in prikríl (í ȋ)
narediti, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: prikriti komu resnico, dejansko stanje; prikrili so mu, kdo je njegov oče; priprave za proslavljanje so pred njim skrbno prikrili
♦ pravn. prikriti kaznivo dejanje
// narediti, da kdo česa ne more opaziti: prikriti nemir, veselje, žalost; skušala je prikriti svojo zadrego / niti brezhibna obleka ni prikrila njegove suhosti
// narediti koga manj opaznega, manj vidnega: prikrili so ga s svojimi telesi; prikril se je v travi, za drevesom / avtor se je prikril za psevdonim skril
    prikrít -a -o
    1. deležnik od prikriti: prikrit namen; stal je prikrit za drevesom; prikrita ironija
    // ki obstaja, a se na zunaj (še) ne opazi, ne vidi: prikrita kriza; prikrite lastnosti
    ♦     biol. prikrito življenje organizmov življenje, v katerem je presnavljanje skoraj ustavljeno; fiz. prikrita toplota latentna toplota; med. prikrita infekcija; prikrita krvavitev krvavitev, ki je ugotovljiva le z laboratorijsko preiskavo
    2. knjiž. neiskren, neodkrit: prikrit značaj; že kot otrok je bil prikrit; prisl.: prikrito delovati proti komu; večkrat ga je prikrito pogledala
SSKJ²
prikrítje -a s (ȋ)
glagolnik od prikriti: prikritje resnice / tam je bilo dovolj prostora za prikritje
SSKJ²
prikrítost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost prikritega: prikritost bolezni, ironije / knjiž. zaradi njegove prikritosti ga ni marala
// kar je prikrito: vse mogoče prikritosti so prihajale na dan
SSKJ²
prikriváč -a m (á)
ekspr. prikrivalec: prikrivač zločincev
SSKJ²
prikriválec -lca [prikrivau̯ca tudi prikrivalca] m (ȃ)
kdor kaj prikriva: prikrivalec resnice / prikrivalec ukradenega blaga
SSKJ²
prikrívanje -a s (í)
glagolnik od prikrivati: prikrivanje čustev, strasti / povedal je vse brez prikrivanja / prikrivanje vojaških vozil maskiranje, kamufliranje
SSKJ²
prikrívati -am nedov. (í)
delati, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: prikrivati komu resnico / prikrival jim je prave namene, resnost položaja
♦ pravn. prikrivati kaznivo dejanje
// delati, da kdo česa ne more opaziti: skrbno prikrivati zehanje / pred materjo je skrb, žalost spretno prikrivala / visoka trava in drevje sta jih varno prikrivala zakrivala; prikrival se je za zid
    prikrívati se 
    ne izražati svojih misli, nazorov: ni se jim mogel več prikrivati / prikrivala sta se drug pred drugim
    prikrivajóč -a -e:
    pretehtavala sta drug drugega, prikrivajoč svoje namene
    prikrívan -a -o:
    spretno prikrivana zloba
SSKJ²
prikrivíti -ím dov., prikrívil; prikrívljen (ī í)
narediti na koncu nekoliko ukrivljeno: prikriviti žeblje; čopič se prikrivi
    prikrivíti se nar.
    sključen priti: že zgodaj zjutraj se je prikrivil s polnim košem suhljadi
SSKJ²
prikrmáriti -im dov. (á ȃ)
s krmarjenjem priti: varno je prikrmaril v pristanišče / letalo je prikrmarilo zelo visoko / ekspr. nekoliko pijan je prikrmaril domov prišel
// preh. s krmarjenjem spraviti kam: srečno je prikrmaril ladjo skozi ožino
SSKJ²
prikrohotáti se -ám se in -óčem se dov. (á ȃ, ọ́)
ekspr. krohotaje se priti: prikrohotal se je skozi vrata
SSKJ²
prikrojênost -i ž (é)
lastnost, značilnost prikrojenega: idealistična prikrojenost ženskih likov v romanu
SSKJ²
prikrojeválec -lca [prikrojevau̯ca tudi prikrojevalca] m (ȃ)
kdor prikrojuje: prikrojevalec povesti; pren., ekspr. prikrojevalec človeških usod
● prikrojevalec moških oblek krojilec
SSKJ²
prikrojeválen -lna -o prid. (ȃ)
krojen: prikrojevalni tečaj / prikrojevalna miza
SSKJ²
prikrojeválnica -e ž (ȃ)
krojilnica: prikrojevalnica in šivalnica
SSKJ²
prikrojevánje -a s (ȃ)
glagolnik od prikrojevati: prikrojevanje zgodovinskih dogodkov; prikrojevanje poročil / prikrojevanje ženskih oblek
SSKJ²
prikrojeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. vsebinsko spreminjati glede na kaj: opise je prikrojeval glede na svoje doživljaje; resnico prikrojuje po svoje
2. popravljati kroj, ukrojenost česa: ukrojene obleke je morala na več mestih prikrojevati / zastar. sama je prikrojevala in šivala obleke krojila
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prikrojítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prikrojiti: prikrojitev besedila, scene
SSKJ²
prikrojíti -ím dov., prikrójil (ī í)
1. vsebinsko spremeniti glede na kaj: odgovor je prikrojil tako, da je bil jasen in razumljiv vsem; prikrojiti podatke tako, da so uporabni; prikrojiti navodila po svoje / prikrojiti tuje ideje domačim razmeram prilagoditi; besedilo je za tisk nekoliko prikrojil priredil
2. zastar. ukrojiti, skrojiti: sama je prikrojila obleko
    prikrojèn -êna -o:
    način življenja je prikrojen razmeram; imela je lepo prikrojeno obleko; nova stanovanja so prikrojena vsem potrebam
SSKJ²
prikrožíti in prikróžiti -im dov. (ī ọ́)
1. krožeč priti: satelit je prikrožil okrog zemlje / ekspr. jata rac je prikrožila nad jezero / ekspr. cigareta je spet prikrožila do prvega kadilca
2. zastar. prikrojiti, prirediti1: Slovani so prikrožili stara imena rek, naselij po svoje
SSKJ²
prikŕpati -am dov. (r̄)
krpajoč prišiti: čevljar mu je prikrpal usnje na izrabljeni del podplata
SSKJ²
prikúha -e ž (ȗ)
gastr. jed iz kuhane zelenjave kot dodatek h glavni jedi: prikuha iz bučk, kolerabic
SSKJ²
prikúhati se -am se dov. (ú ȗ)
knjiž. prismoditi se: polenta se je med mešanjem prikuhala
SSKJ²
prikúkati -am dov. (ū ȗ)
ekspr. pokazati se, pogledati: polž je prikukal iz hišice / izza oblakov je prikukalo sonce / piščeta so še isti dan prikukala iz lupine so se izvalila
// prikliti, prirasti: iz čebulice prikuka najprej cvetlični popek / zvončki so že prikukali iz zemlje
SSKJ²
prikúpen -pna -o prid., prikúpnejši (ú ū)
ki zaradi urejene zunanjosti, lepega vedenja vzbuja pozitiven čustveni odnos: bil je prikupen fant; prikupna natakarica / prikupen obraz lep, prijeten; prikupno vedenje prijazno, ljubeznivo
// ki vzbuja pozitiven čustveni odnos sploh: prikupna dežela; pesem s prikupno melodijo / bil je prikupen govornik
    prikúpno prisl.:
    znala se je prikupno oblačiti; prikupno urejena soba
SSKJ²
prikupíti in prikúpiti -im dov. (ī ú)
1. narediti, povzročiti, da dobi kdo do koga pozitiven čustveni odnos: to ga je sošolcem še bolj prikupilo / s tem zatrdilom jim je stvar prikupil
2. dokupiti: prikupil je še njivo in gozd
    prikupíti se in prikúpiti se
    pridobiti si naklonjenost koga: pevec se je občinstvu prikupil; s tem se ji ne bo prikupil / knjiga se je vsem prikupila
SSKJ²
prikúpljati -am nedov. (ú)
prikupovati: to ga je prikupljalo ljudem / s takimi stvarmi se mu je prikupljala
SSKJ²
prikupljív -a -o prid. (ī í)
star. prikupen: ni bil posebno lep in prikupljiv; prikupljiva ženska / njena zunanjost je bila nenavadno prikupljiva
SSKJ²
prikúpnost -i ž (ú)
lastnost, značilnost prikupnega: dekleta so se predstavila v vsej svoji prikupnosti / prikupnost postave / prikupnost skladbe
SSKJ²
prikupováti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, povzročati, da dobi kdo do koga pozitiven čustveni odnos: veseli obraz ga je prikupoval ljudem / zadnja novica ji ni prikupovala misli na poroko
2. dokupovati: posojal je denar in prikupoval zemljišča
    prikupováti se 
    prizadevati si pridobiti naklonjenost koga, navadno z besedami, darili: tudi njemu se je prikupovala; prikupovati se z ovajanjem / ali naj ti prinesem drv, se ji je prikupoval
    // pridobivati si naklonjenost koga: zaradi prijaznosti se je prikupovala vsem povrsti
SSKJ²
prikús -a m (ȗ)
zastar. priokus: jed ima neprijeten prikus
SSKJ²
prilagájanje -a s (á)
glagolnik od prilagajati: prilagajanje učne snovi potrebam pouka / prilagajanje rastlin, živali življenjskim razmeram; doba prilagajanja; sposobnost hitrega prilagajanja / prilagajanje posameznika skupnosti; družbeno prilagajanje obsojenca
SSKJ²
prilagájati -am nedov. (á)
delati, da kaj dobi potrebne lastnosti, značilnosti glede na lastnosti, značilnosti česa: naselja je treba prilagajati pokrajini / svoje nazore je prilagajal nazorom drugih; glasovi se prilagajajo glasovnemu okolju
// delati, da ustreza komu, čemu: prilagajati mišljenje, ravnanje okoliščinam; prilagajati zakone novim razmeram / radio in televizija morata prilagajati svoj program poslušalcem
    prilagájati se 
    dobivati potrebne lastnosti, značilnosti glede na okoliščine, navadno zaradi obstoja: živa bitja se prilagajajo spremenjenim življenjskim razmeram; po barvi se prilagajati okolici; hitro, postopno se prilagajati; prilagajati se na mraz, vročino
    // usklajevati svoje vedenje, ravnanje, mišljenje s kom, čim: zna se prilagajati in posnemati; z lahkoto sta se prilagajala drug drugemu; v tej starosti se je težko prilagajati novim ljudem / prilagajati se času, okolju; hitro se prilagajati novemu
    // sprejemati in upoštevati družbene ali skupinske norme: priseljenci so se postopoma prilagajali domačinom; družbeno, kulturno se prilagajati / pisatelj se ne sme nekritično prilagajati okusu bralcev ga sprejemati, upoštevati
    ●     publ. topništvo se je moralo hitro prilagajati, sicer bi streljalo na lastne vojake ustrezno spreminjati svoje položaje
SSKJ²
prilágati -am nedov. (ȃ)
1. dajati, polagati k čemu še kaj: prilagati na kup novo kamenje / igralec sme prilagati domine, karte samo, kadar je na vrsti / pismom je redno prilagal denar / dov. prošnji prilagam spričevalo / ekspr. v mislih je melodiji prilagal besedilo dodajal
// gastr. dajati k drugi jedi: krompir prilagajo k različnim jedem
2. dajati prispevek k določeni vsoti: ob velikih izdatkih so nama prilagali tudi starši
3. dodatno, zraven nalagati: na voz prilagajo nove in nove zaboje / ker je bilo mrzlo, je prilagal polena na ogenj
● ekspr. upiral se je taki odločitvi in tovariši so mu prilagali pritrjevali; ekspr. pel je in vsi so prilagali peli zraven
    prilágati se zastar.
    prilegati se, ujemati se s čim: pesem se je prilagala njihovemu razpoloženju
SSKJ²
prilagodévati -am nedov. (ẹ́)
knjiž. prilagajati: ritem je treba prilagodevati vsebini pesmi; glasovi se prilagodevajo svojemu glasovnemu okolju / prilagodevati se svojim sodelavcem
SSKJ²
prilagodítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prilagoditi: prilagoditev cest sodobnemu prometu / prilagoditev rastline, živali; prilagoditev organizma na visoke temperature / prilagoditev novemu okolju; sposobnost za socialno prilagoditev
SSKJ²
prilagodíti -ím dov., prilagódil (ī í)
narediti, da kaj dobi potrebne lastnosti, značilnosti glede na lastnosti, značilnosti česa: arhitekt je skušal stavbo prilagoditi okolju; prilagoditi opremo prostoru; starejše tuje besede so se prilagodile slovenskemu jeziku
// narediti, da ustreza komu, čemu: šofer mora prilagoditi hitrost vožnje svojim sposobnostim; prilagoditi ponudbo povpraševanju / prilagoditi očesno lečo za gledanje na daleč
    prilagodíti se 
    dobiti potrebne lastnosti, značilnosti glede na okoliščine, navadno zaradi obstoja: prilagoditi se mrazu, vročini; plazilci so se prilagodili življenju na kopnem; po barvi se prilagoditi okolju; večina dreves se je prilagodila na menjavo letnih časov / oko se prilagodi mraku; zobovje divjega prašiča se je prilagodilo načinu prehrane
    // uskladiti svoje vedenje, ravnanje, mišljenje s kom, čim: mladi so se težko prilagodili starim; skušala sta se prilagoditi drug drugemu / prilagoditi se času, okolju, razmeram; prilagoditi se novemu načinu življenja / prilagoditi se novemu delovnemu času uravnati življenje po njem
    // sprejeti in upoštevati družbene ali skupinske norme: nekdanji politični nasprotniki so se v novih razmerah prilagodili; družbeno, nazorsko se prilagoditi / prilagoditi se splošno veljavnim družbenim normam jih sprejeti in ravnati skladno z njimi
    prilagojèn -êna -o:
    pouk je prilagojen povprečnim učencem; del črevesa teh živali je prilagojen za dihanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prilagodítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na prilagoditev: prilagoditvena sposobnost / prilagoditvena doba doba prilagajanja
SSKJ²
prilagodljív -a -o prid. (ī í)
1. ki se da prilagoditi: najrazličnejšim zahtevam prilagodljiva naprava; prilagodljivo pohištvo
2. ki se lahko prilagodi: prilagodljiv organizem / prilagodljiv otrok; mladi ljudje so bolj prilagodljivi kot starejši / družbeno prilagodljiv
3. nav. slabš. ki sprejema in upošteva družbene ali skupinske norme zaradi osebnega udobja, koristi: prilagodljivo malomeščanstvo / prilagodljiva politika nenačelna
SSKJ²
prilagodljívec -vca m (ȋ)
slabš. kdor sprejema in upošteva družbene ali skupinske norme zaradi osebnega udobja, koristi: vse življenje je bil prilagodljivec; prilagodljivec in karierist
SSKJ²
prilagodljívost -i ž (í)
1. sposobnost za prilagajanje: priporočati prilagodljivost proizvodnje tržišču / prilagodljivost žuželk okolju; zmanjšana prilagodljivost na vremenske razmere / zaradi svoje prilagodljivosti je bil v družbi zelo priljubljen; prilagodljivost otrok
2. nav. slabš. sprejemanje in upoštevanje družbenih ali skupinskih norm zaradi osebnega udobja, koristi: očitali so jim prilagodljivost; politična prilagodljivost
SSKJ²
prilagojênost -i ž (é)
lastnost, značilnost prilagojenega: prilagojenost organizma na okolje / družbena prilagojenost otrok
SSKJ²
prilagojeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na prilagojevanje, prilagajanje: prilagojevalna sposobnost / dolgotrajni prilagojevalni procesi
SSKJ²
prilagojeválnik -a m (ȃ) teh.
priprava za prilagoditev dveh, za medsebojno delovanje sicer neprilagojenih priprav: prenos podatkov s posebnim prilagojevalnikom; plastični prilagojevalnik / kabelski prilagojevalnik; podatkovni prilagojevalnik za mobilni telefon
SSKJ²
prilagojevánje -a s (ȃ)
prilagajanje: prilagojevanje industrije tržišču; sposobnost prilagojevanja / prilagojevanje na življenje v različnih okoljih / počasno prilagojevanje tujcev domačinom
SSKJ²
prilagojeváti -újem nedov. (á ȗ)
prilagajati: prilagojevati naselja pokrajini / učitelj mora prilagojevati razlago učenčevim sposobnostim / prilagojevati se na življenje v vodi / prilagojevati se drug drugemu / priseljenci so se postopoma prilagojevali domačinom; svetovnonazorsko se prilagojevati
SSKJ²
prílast -i ž (í)
agr. zelena krma: poleti krmijo s prilastjo, pozimi pa s silažo / na teh travnikih kosimo za prilast
SSKJ²
prilástek -tka m (ȃ)
1. jezikosl. stavčni člen, ki določa odnosnico imenske besedne zveze: določiti prilastek / desni ki stoji za odnosnico, levi prilastek ki stoji pred odnosnico; neujemalni prilastek ki se v sklonu ne ujema z odnosnico; ujemalni prilastek ki se v sklonu, številu (in spolu) ujema z odnosnico
2. knjiž. atribut: neodvisna država z vsemi prilastki / delo si lasti prilastek modernosti / salon z vsemi prilastki meščanske udobnosti
SSKJ²
prilastítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prilastiti si: prilastitev zemlje
SSKJ²
prilastíti si -ím si dov., prilástil si (ī í)
1. narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno: obdolžili so ga, da si je prilastil nekaj denarja; prilastiti si zemljo / prilastila si je njihove zasluge za uspeh / ekspr. prilastila sta si najboljša sedeža zasedla sta
2. nav. ekspr. dobiti velik vpliv, oblast nad kom: svojega moža bi si rada popolnoma prilastila / hoteli so si prilastiti društvo
    prilastíti zastar.
    pripisati, prisoditi: svoji teoriji je prilastil oznako znanstvenosti
    prilaščèn -êna -o:
    vrniti prilaščene dragocenosti
SSKJ²
prilástkov -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na prilastek 1: prilastkova raba pridevnika / prilastkov odvisnik
SSKJ²
prilástkoven -vna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na prilastek 1: prilastkovna raba pridevnika
SSKJ²
prilastováti si -újem si nedov. (á ȗ)
zastar. prilaščati si: prilastovati si denar / prilastovali so si zemljo, ki ni bila nikoli njihova
SSKJ²
priláščanje -a s (á)
glagolnik od prilaščati si: prilaščanje denarja, zemlje
SSKJ²
priláščati si -am si nedov. (á)
1. delati kaj za svoje, zlasti neupravičeno: prodajalec si je prilaščal del izkupička / prilaščati si pravico do odločanja; prilaščati si zasluge za uspeh tekmovanja / prilaščal si je vlogo razsodnika lastil / ekspr. močnejši so si navadno prilaščali najboljše sedeže so zasedali
♦ ekon. prilaščati si presežno vrednost
2. nav. ekspr. dobivati velik vpliv, oblast nad kom: vedno bolj si ga je prilaščala
SSKJ²
prilaščeválec -lca [prilaščevau̯ca in prilaščevalca] m (ȃ)
kdor si kaj prilašča: prilaščevalec proizvajalnih sredstev
SSKJ²
prilaščeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na prilaščanje: prilaščevalno dejanje / prilaščevalna strast
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
priléči -léžem dov., prilézi prilézite; prilégel prilêgla; nam. priléč in prilèč (ẹ́ ẹ̑)
knjiž. leči h komu: prilegla je k otroku, da bi hitreje zaspal
SSKJ²
priléči se -léžem se dov. in nedov., prilézi se prilézite se; prilégel se prilêgla se; nam. priléč se in prilèč se (ẹ́ ẹ̑)
1. nav. 3. os. povzročiti duševno ali telesno ugodje: mleko, vino se ti bo prileglo / pohvala se mu je prilegla; zjutraj se mi prileže poležati; prileže se ti, da te pomilujejo / prava kava se zmeraj prileže / zdajle bi se mi prilegel kozarec vina rad bi ga popil; ekspr. majhna podpora bi se mi prilegla rad bi jo dobil
2. pri namestitvi priti v dotik s čim po vsej površini: obleka se je tesno prilegla telesu / palice so se prilegle v zarezo
● nekaj se čevlji priležejo nogi, nekaj se privadi noga čevlju po obliki, velikosti prilagodijo; zastar. ta vzdevek se mu je dobro prilegel je bil primeren, ustrezen zanj
    prilégel -êgla -o bot.
    ki se prilega deblu, steblu: prilegli listi; ciprese s pokončnimi prileglimi vejami
SSKJ²
prilèg in prilég -éga m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
strojn. stik med dvema sestavnima deloma stroja, od katerih eden deloma ali v celoti oklepa drugega: ohlapni, tesni prileg
SSKJ²
prilégati se -am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. pri namestitvi biti v dotiku s čim po vsej površini: kapa se prilega glavi; obleka se je tesno prilegala telesu; ovratnik se lepo prilega vratu / te bluze se prilegajo telesu
// biti ustrezen glede na velikost, obliko: letvica se prilega vdolbini; ključ se ne prilega v ključavnico
2. povzročati ugoden estetski učinek; pristajati2: temne obleke se ji bolj prilegajo kot svetle; vojaška uniforma se mu lepo prilega / rdeča barva se prilega njenemu obrazu; k temu kostimu se prilegajo čevlji z visokimi petami
// biti v skladu s čim: stavba se prilega okolici / take izjave se ne prilegajo njihovim nazorom; jezik Prešernovih Gazel se popolnoma prilega tej orientalski obliki / tako govorjenje se ne prilega mladim dekletom se ne spodobi
3. knjiž. prijati, dobro deti: konjak se jim je najbolj prilegal; zjutraj se mi spanje prilega / zelena barva se prilega očem; mastna hrana se ne prilega občutljivemu želodcu
    prilegajóč se -a -e:
    tesno se prilegajoča jopica
SSKJ²
prilèp -épa m (ȅ ẹ́)
nav. mn., zool. morske ribe, ki se s priseskom na zgornji strani glave prisesajo na večje ribe, na ladje, Echeneidae: prilepi na trebuhu morskega psa, tuna
SSKJ²
prilépek -pka m (ẹ̑)
1. kar se prilepi k čemu: odstraniti blatne, snežne prilepke
2. ekspr. nepotreben dodatek, pristavek: taki prilepki romanu samo škodijo
3. star. obliž: od zdravnika je odšel s prilepki na obrazu
♦ zool. sladkovodni polž s kapičasto hišico, ki se prilepi na kamenje, vodno rastlinje, Ancylus
SSKJ²
prilepíti in prilépiti -im, tudi prilépiti -im dov. (ī ẹ́; ẹ́ ẹ̑)
1. z uporabo lepila pritrditi kako stvar na drugo: prilepiti plakat; prilepiti znamko na pismo / samica prilepi jajčeca na vodne rastline pritrdi; pren., ekspr. prilepiti komu politično etiketo
// pritrditi v elektronski dokument besedilo, element od drugod: v ciljnem oknu je postavil kurzor na mesto, kamor je nameraval prilepiti besedilo
// ekspr. močno pritisniti: prilepiti obraz na hladno šipo; ob prvih strelih so se prilepili k tlom
2. ekspr. dodati, pridati zlasti kaj nepotrebnega: prilepiti igri idejo; govornik je prilepil uvodnim mislim tudi snovno razporeditev govora / na osnovno zgodbo je prilepil vrsto filozofskih razmišljanj
3. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik; dati: prilepiti komu klofuto, poljub
● ekspr. zaradi zelene barve so avtobusom prilepili vzdevek zelenci so jih imenovali; ekspr. prilepiti oči, pogled na koga začeti ga nepremično gledati; ekspr. krik, ukaz ga je prilepil na mesto je povzročil, da se ni ganil, premaknil
    prilepíti se in prilépiti se, tudi prilépiti se
    1. s prislovnim določilom zaradi lepljivosti se pritrditi na podlago: blato se mu je prilepilo na čevlje; mokra obleka se je prilepila na telo; sedi, kakor bi se prilepil na stol nepremično; dolgo / z lovkami se prilepiti na plen se prisesati / ekspr. hiše so se prilepile ob strmo pobočje stojijo ob strmem pobočju
    2. ekspr. nepovabljen, nezaželen se pridružiti: prilepiti se družbi; na cesti se mu je prilepil sumljiv moški / na ulici se je prilepil nanj detektiv ga je začel vztrajno zasledovati; prilepiti se na kolesarja pred seboj začeti vztrajno voziti tik za njim
    ●     ekspr. prilepile so se še druge težave dodatno so se pojavile; ekspr. prilepil se je nanjo in se ga ne more znebiti začel si je vztrajno prizadevati za njeno naklonjenost; ekspr. prilepiti se komu za pete hoditi tik za njim; slediti mu v neposredni bližini; biti pogosto v njegovi družbi proti njegovi volji
    prilépljen -a -o:
    na pobočje prilepljena vas; slabo prilepljena znamka; ta ideja je drami prilepljena; prilepljeno besedilo je označeno z rumeno
SSKJ²
prilépka -e ž (ẹ̑)
1. na eni strani z lepilom premazan papirček za lepljenje: prilepiti sporočilo na vrata s prilepko / filatelistična prilepka
2. ekspr. nepotreben dodatek, pristavek: take prilepke so filmu samo v škodo
SSKJ²
prilépljanje -a s (ẹ́)
glagolnik od prilepljati: prilepljanje znamk / prilepljanje nepotrebnih dodatkov
SSKJ²
prilépljati -am nedov. (ẹ́)
1. z uporabo lepila pritrjevati kako stvar na drugo: prilepljati znamke / samice prilepljajo ikre na vodne rastline pritrjujejo; pren., ekspr. delu so prilepljali različne ideološke etikete
// ekspr. močno pritiskati: prilepljati obraz na rešetke celice; prestrašen otrok se je prilepljal k materi
2. ekspr. dodajati, pridajati zlasti kaj nepotrebnega: drami ni potrebno prilepljati komentarja
● ekspr. prilepljali so mu različna posmehljiva imena dajali; ekspr. vsi so prilepljali oči na polne krožnike jih nepremično gledali
    prilépljati se s prislovnim določilom
    zaradi lepljivosti se pritrjevati na podlago: blato se prileplja na podplate; lasje so se ji prilepljali k čelu
    ●     ekspr. čutil je, kako se mu noge prilepljajo k tlaku kako težko hodi
SSKJ²
prilésje -a s (ẹ̑)
knjiž. svet pri gozdu: pot je zapustila prilesje
SSKJ²
prilésti -lézem dov. (ẹ́ ẹ̑)
z lezenjem priti: kača je prilezla izpod skale; polž je prilezel na cesto / ekspr. vlak je prilezel iz predora počasi pripeljal / ekspr. solza mu je prilezla po licu počasi pritekla, pripolzela
// ekspr. počasi, navadno tudi s težavo priti: končno smo prilezli na vrh / vsak večer je prilezla k nam prišla
● pog. končno je le prilezel do mature s težavo je izdelal vse razrede srednje šole; ekspr. komaj si prilezel na svet, ne boš nam ukazoval zelo si še mlad, neizkušen; ekspr. v družbi, službi je kar visoko prilezel dosegel visok družbeni, službeni položaj
SSKJ²
prilèt -éta m (ȅ ẹ́)
glagolnik od prileteti: prilet čapelj na močvirje / najaviti prilet letala / nenadni prilet zunanjega ministra je vse presenetil / na letališču so uredili progo za prilet pristajalno stezo
SSKJ²
prilétati -am nedov. (ẹ̑)
priletavati: na cvete priletajo čebele / letalo je priletalo vsak dan dvakrat / od zahoda so v vas priletale granate / priletale so redke snežinke naletavale
SSKJ²
priletávati -am nedov. (ȃ)
leteč prihajati: zaprl je okno, da komarji ne bi priletavali v sobo; ptiči so priletavali od vsepovsod / letala so priletavala in odletavala / izza hriba so priletavale granate
// s prislovnim določilom premikajoč se po zraku zlasti zaradi sunka se zadevati v kaj: krogle so priletavale v steno nad njim
● ekspr. udarci so priletavali nanj drug za drugim dobival je udarce drugega za drugim
SSKJ²
priléten -tna -o prid., prilétnejši (ẹ̑)
ki ima razmeroma precej let: prileten moški; mlade in priletnejše ženske
SSKJ²
priletéti -ím dov., prilêtel (ẹ́ í)
1. leteč priti: ptič je priletel na okno / raketa ni priletela na cilj / publ.: delegacija je danes priletela v Ljubljano se je pripeljala z letalom; domov smo prileteli z letalom / priletela so letala in odvrgla bombe
// s prislovnim določilom premikajoč se po zraku zlasti zaradi sunka
a) se zadeti v kaj: v okno je priletel kamen; žoga je priletela v vratnico in se odbila / nekdo ga je močno sunil, da je priletel z glavo ob zid
b) v zvezi z na udariti, priti z določenim delom na podlago: priletel je na glavo in se ubil; mačka je priletela na noge
2. pog. priteči, prihiteti: ob tem kriku so vsi prileteli iz hiše / pusti ga, bo že s kolesom priletel za nami se pripeljal
3. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: komaj se je zasmejal, mu je priletela krepka klofuta; hotel se je pobrati, že je priletel drugi udarec
● ekspr. če ne boš ubogal, bo priletelo boš tepen; ekspr. kaj je narobe, je priletelo iz očeta je hitro, nepričakovano vprašal oče; ekspr. govorila je, kar ji je priletelo na jezik nič ni pretehtala, premislila, kar je govorila; ekspr. na ušesa mu je priletel ženski krik zaslišal ga je; ekspr. kadar je tepel, ni gledal, kam je priletelo ni pazil, po katerem mestu
SSKJ²
prilétnica -e ž (ẹ̑)
knjiž. priletna ženska: še mladostna priletnica
SSKJ²
prilétnik -a m (ẹ̑)
knjiž. prileten človek: priletniki se radi ukvarjajo z različnimi konjički; zdrav priletnik
SSKJ²
prilétnost -i ž (ẹ̑)
stanje priletnega človeka: zaradi priletnosti se je upokojil
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
priléžen -žna -o prid. (ẹ̄)
1. ki se prilega: tesno priležna obleka / lonec pokrijemo z dobro priležno pokrovko
2. zastar. primeren: izbrati priležno ime
♦ geom. priležni stranici mnogokotnika stranici, ki imata skupno oglišče
SSKJ²
priléžnica -e ž (ẹ̑)
1. nekdaj ženska, ki živi pri moškem z visokim družbenim položajem kot njegova podrejena in ima z njim spolne odnose, a ima nižji družbeni položaj od njegove žene ali žena: postati kraljeva priležnica; prodali so jo za priležnico v hišo rimskega plemiča; cesarjeve priležnice
2. nav. slabš. ljubica, ljubimka: imel je novo priležnico
3. ekspr. ženska, ki živi s kom v zunajzakonski zvezi: živi s priležnico
SSKJ²
priléžnik -a m (ẹ̑)
1. slabš. ljubček, ljubimec: imeti poročenega priležnika; iti na zmenek s priležnikom
2. slabš. privrženec, pristaš: priležniki vladajoče elite; politiki in njihovi priležniki
3. ekspr. kdor živi s kom v zunajzakonski zvezi: imeti priležnika; priležniki in priležnice
SSKJ²
priléžniški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na priležnike: priležniško razmerje / priležniško življenje
SSKJ²
priléžništvo -a s (ẹ̑)
skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze: dopuščati priležništvo / živeti v priležništvu
SSKJ²
príličen -čna -o prid. (í)
1. knjiž. primeren, ustrezen: iskal je priličen izraz; za sestajanje priličen prostor
2. ekspr. precej velik, precejšen: tako sodi priličen del naše kritike; privarčevala sta prilično vsoto denarja
● zastar. živi od priličnega zaslužka priložnostnega; nar. ta motika je zelo prilična za okopavanje pripravna
    prílično 
    1. prislov od priličen: prilično zaslužiti; v prilično kratkem času so dokončali hišo / v povedni rabi kdaj bi bilo prilično, da vas obiščem
    2. v členkovni rabi približno, skoraj: okus obeh sadežev je prilično isti / vrt je prilično urejen še kar
    ●     zastar. prilično mi boš to povedal ob priliki
SSKJ²
prilíčenje -a s (ȋ)
glagolnik od priličiti: priličenje življenja okolju
SSKJ²
priličeváti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. prilagajati: priličevati napev novemu besedilu
SSKJ²
prilíčiti -im dov. (í ȋ)
knjiž. prilagoditi: priličiti opremo prostoru / priličiti zapis balade lastnemu čustvovanju / živali so se priličile življenju na drevju
    prilíčen -a -o:
    rastline so priličene življenju v določenem okolju
SSKJ²
prílika1 -e ž (í)
1. kar je posledica okoliščine, okoliščin, ugodnih za uresničitev česa: prilika je nanesla, da sva se kmalu spet srečala; imeti, izrabiti, zamuditi priliko; čakal je na priliko za pogovor / ob priliki te obiščem / dal sem mu priliko, da se izkaže možnost / ekspr.: zdaj je prilika, da vse poveš zdaj lahko vse poveš; ljudje, ki sem jih imel priliko spoznati, so zelo delavni ki sem jih spoznal
// določen dogodek, ki omogoča uresničitev česa: jutri bo sestanek, ob tej priliki ti bom vse pojasnila / njihov sin se bo vrnil, za to priliko bodo pripravili pogostitev za ta dogodek; vedel se je, kot je navada pri taki priliki; obleka za posebne, slovesne prilike / publ., z oslabljenim pomenom ob priliki kongresa je bil sprejet nov statut ob kongresu
2. nav. mn., publ. razmere, okoliščine: prilike so se spremenile; vživeti se v nove prilike; živeti v dobrih prilikah / družbene, gospodarske prilike / vremenske prilike so se proti večeru izboljšale
3. lit. poučna pripoved, ki ponazarja kako misel, nauk: povedati priliko; svetopisemske prilike; prilika o izgubljenem sinu / govoriti v prilikah
4. knjiž., v zvezi na priliko na primer: ta knjiga mi na priliko ni všeč / veliko stvari bo še treba kupiti, na priliko: posteljnino, zavese / všeč so mi ljudje, kot je na priliko tvoja žena
● ekspr. imela je veliko prilik, pa se vseeno ni poročila velikokrat bi se lahko poročila; knjiž. pripravil si je orodje, da bi mu bilo na priliko pri roki; star. gostilna je na lepi priliki na dostopnem, prometnem kraju; ekspr. to pesem je prepeval ob vsaki priliki in nepriliki če je bilo primerno ali ne; zastar. letina bo dobra, tudi vina bo po priliki precej; publ. knjiga bo po (vsej) priliki izšla jeseni verjetno; publ. to je bilo po priliki pred petdesetimi leti približno; prilika dela tatu priložnosti se je težko ubraniti
SSKJ²
prilíka2 in prílika -e ž (ȋ; í)
zastar. prispodoba: razburkano morje mu je prilika njegovih čustev
● zastar. to je dekle, da ji ni prilike v vsej vasi para; zastar. on ni tvoje prilike tak, kot si ti; zastar. fant je prava slika in prilika svoje matere zelo ji je podoben
SSKJ²
prilikovánje -a s (ȃ)
1. knjiž. prilagajanje: prilikovanje nazorov razmeram / problem narodnostnega prilikovanja asimilacije
♦ biol. sprejemanje in spreminjanje hrane v organizmu lastne sestavine; asimilacija; jezikosl. prilagajanje ene vrste glasov drugi
2. star. primerjava: prilikovanje človeka mravlji
SSKJ²
prilikováti -újem nedov. (á ȗ)
1. knjiž. prilagajati: svoje nazore je rad prilikoval nazorom drugih
♦ biol. prilikovati sprejemati in spreminjati hrano v organizmu lastne sestavine; asimilirati; jezikosl. glasovi se prilikujejo glasovnemu okolju se prilagajajo glede na vrsto glasov
2. star. primerjati: prilikovati pašnike in stepe / prilikovati hudobijo kvasu; prilikoval se je čebeli
SSKJ²
prìlíst -a m (ȉ-ȋ)
bot. listu podobna tvorba ob listnem peclju: listi s prilisti
SSKJ²
prilíti -líjem dov. (í)
z zlivanjem dodati: priliti čaju ruma; priliti testu nekoliko mleka / v posodo je prilil še kozarec kisa
// knjiž., ekspr. dodati sploh: pripovedi je prilil veliko svojega / s tem dejanjem mu je hotel priliti moralne moči
● knjiž., ekspr. priliti upom olja povečati, okrepiti upe; ekspr. s tem je prilil olja na ogenj je koga še bolj razburil, razdražil; je še poslabšal položaj, odnose
    prilít -a -o:
    prilita tekočina
    ♦     teh. priliti deli s hkratnim ulivanjem pritrjeni deli
SSKJ²
prilív -a m (ȋ)
1. glagolnik od priliti ali prilivati: priliv potrebne tekočine / začutil je priliv novega upanja
2. publ. prihod ljudi od drugod: priliv prebivalstva, delovne sile na industrijska območja, v mesta / skrbeti za priliv novih članov pridobitev; priliv turistov se je povečal za deset odstotkov obisk
// prihod zlasti denarja od drugod: priliv deviz, kapitala, zlata iz tujine; priliv sredstev za gradnjo je v zaostanku
3. zastar. plima: ob prilivu morje zalije te skale
SSKJ²
prilívanje -a s (í)
1. glagolnik od prilivati: prilivanje vode
2. publ. prihajanje ljudi od drugod: prilivanje visokokvalificiranih delavcev v industrijsko razvite države
SSKJ²
prilívati -am nedov., tudi prilivájte; tudi prilivála (í)
1. z zlivanjem dodajati: prilivati vinu vodo
// knjiž., ekspr. dodajati sploh: mladost je njenemu obrazu prilivala poseben čar / njihovi začudeni pogledi so mu prilivali moč in zadovoljstvo
2. star. zalivati kaj (z vodo): zvečer je navadno prilival rožam na vrtu
● star. dež je začel močno prilivati liti; ekspr. prilivati olje na ogenj koga še bolj razburjati, dražiti; še poslabševati položaj, odnose
SSKJ²
prilívek -vka m (ȋ)
knjiž. pijača, zlasti za pitje ob jedi: prigrizek in prilivek / v nahrbtniku je imel tudi nekaj prilivka
SSKJ²
prilizljív -a -o prid. (ī í)
star. priliznjen: prilizljiv človek / verjela je sladkim prilizljivim besedam
    prilizljívo prisl.:
    prilizljivo govoriti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prilizljívec -vca m (ȋ)
star. priliznjenec: prilizljivci in hinavci
SSKJ²
prilizljívost -i ž (í)
star. priliznjenost: samoljubnost in prilizljivost / osladiti govorico s prilizljivostmi priliznjenimi besedami, izrazi
SSKJ²
prilízniti se -em se dov. (í ȋ)
izraziti komu pretirano prijaznost, pohvaliti ga z namenom pridobiti si njegovo naklonjenost: prilizniti se možu, šefu / ta psiček se zna prilizniti / kako lepo si naredil, se mu je priliznil
// ekspr. dobrikajoč se pritisniti, stisniti h komu: mačka se je priliznila h gospodinji; prilizniti se ob koga
    prilíznjen -a -o
    ki se (rad) prilizuje: ne zaupa priliznjenim ljudem; priliznjena je kot mačka / priliznjen otrok; priliznjena žival
    // ki vsebuje, izraža pretirano prijaznost: priliznjen glas; priliznjene besede; prisl.: priliznjeno govoriti
SSKJ²
prilíznjenec -nca m (ȋ)
ekspr. priliznjen človek: priliznjenec je kmalu napredoval
SSKJ²
prilíznjenka -e ž (ȋ)
ekspr. priliznjena ženska: priliznjenka je kmalu dosegla, kar je želela
SSKJ²
prilíznjenost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost priliznjenega človeka: s svojo priliznjenostjo ga je preslepila / priliznjenost besed, glasu ga odbija
SSKJ²
prilizoválec -lca [prilizovau̯ca] m (ȃ)
kdor se prilizuje: prilizovalce je sovražil
SSKJ²
prilizoválka -e [prilizovau̯ka] ž (ȃ)
ženska, ki se prilizuje: preračunljiva prilizovalka
SSKJ²
prilizoválski -a -o [prilizovau̯ski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na prilizovalce ali prilizovanje: prilizovalsko vedenje
SSKJ²
prilizovánje -a s (ȃ)
glagolnik od prilizovati se: prilizovanje očetu / molče poslušati prilizovanje priliznjeno govorjenje
SSKJ²
prilizováti se -újem se nedov. (á ȗ)
izkazovati komu pretirano prijaznost, hvaliti ga z namenom pridobiti si njegovo naklonjenost: če kaj potrebuje, se mi začne prilizovati; prilizovati se direktorju
    prilizujóč se -a -e:
    prilizujoči se ljudje so mu zoprni
SSKJ²
prilizún -a m (ȗ)
slabš. prilizovalec: kako zoprni so mi vsi prilizuni
SSKJ²
priljubíti in priljúbiti -im dov. (ī ú)
narediti, povzročiti, da dobi kdo do koga pozitiven čustveni odnos: skromnost mu ga je še bolj priljubila / dober učitelj zna učencem priljubiti svoj predmet / knjiž. šola mu je priljubila knjige mu je vzbudila ljubezen do knjig
    priljubíti se in priljúbiti se
    1. pridobiti si naklonjenost koga: igralec se je vsem priljubil; s tem dejanjem se je priljubil pri sosedih / knjiga, pesem se je ljudem kmalu priljubila
    2. zastar. pritisniti se, stisniti se: priljubiti se na prsi ljubega
    priljúbljen -a -o
    1. deležnik od priljubiti se: pri nas je nogomet zelo priljubljen
    2. ki ga ima rado razmeroma veliko ljudi: priljubljen igralec, zdravnik / zapeti priljubljeno pesem
    3. ki se pogosto uporablja, pogosto nastopa: priljubljen izgovor, rek; priljubljen seznam zaznamkov; to je priljubljena tema njihovih pogovorov; priljubljeno shajališče mladine / lisica je v živalskih pravljicah precej priljubljena
SSKJ²
priljúbljati -am nedov. (ú)
delati, povzročati, da dobi kdo do koga pozitiven čustveni odnos: ta dejanja so ga vse bolj priljubljala vaščanom
    priljúbljati se 
    pridobivati si naklonjenost koga: čim bolj jo je spoznaval, tem bolj se mu je priljubljala
SSKJ²
priljúbljenost -i ž (ú)
lastnost, značilnost priljubljenega: njegova priljubljenost raste, upada; med mladino uživa veliko priljubljenost; biti na vrhuncu priljubljenosti / priljubljenost košarke
SSKJ²
priljubljív -a -o prid. (ī í)
zastar. ki se hitro priljubi: melodioznost dela njegove pesmi priljubljive
SSKJ²
priljúden -dna -o prid., priljúdnejši (ú ū)
1. ki je rad med ljudmi in se z njimi pogovarja: priljuden človek; ta otrok je zelo priljuden
// ekspr. prijazen2, ljubezniv: zahvaliti se priljudnim ljudem za pogostitev; skušal je biti z vsemi priljuden / človek priljudnega obraza / priljudno vprašanje
2. prijeten, vabljiv: kraj je lep in priljuden; priljudna krčma
    priljúdno prisl.:
    priljudno je kramljal z njimi; priljudno koga povabiti k mizi
SSKJ²
priljúdnost -i ž (ú)
lastnost, značilnost priljudnega človeka: zaradi priljudnosti se je povsod hitro udomačil; svetovljanska priljudnost / ekspr. kazati priljudnost do otrok, živali biti prijazen, ljubezniv
● zastar. mojstra je obvestil iz priljudnosti, ne iz obveznosti iz vljudnosti, obzirnosti
SSKJ²
prilòg -óga m (ȍ ọ́)
1. pisar., v prislovni rabi, v zvezi v prilog v korist, v prid: to govori njemu v prilog / navesti dokaze v prilog svoje trditve za utemeljitev, podkrepitev; organizirati demonstracije v prilog neodvisnosti za neodvisnost
2. zastar. dodatek, pojasnilo: to je opis osjega gnezda – prilog: dejal bi, da ga je pisal pesnik
SSKJ²
prilóga -e ž (ọ̑)
1. listina, spis, ki se priloži kaki drugi listini, spisu: navesti, oštevilčiti priloge; dopis, prošnja s prilogami / kot prilogo, v prilogi vam pošiljamo zahtevane dokumente
2. zal. del časopisa, knjige s posebnim oštevilčenjem strani ali brez oštevilčenja, ki je samostojna enota: časopis ima vsak teden prilogo / barvna ki ima slike v barvah, slikovna priloga ki obsega slike, risbe, zemljevide; radijska priloga
3. gastr. jed kot dodatek h glavni jedi: dati za prilogo krompir, riž; priloga h kuhani govedini; samostojne jedi in priloge
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prilomástiti -im dov. (á ȃ)
silovito, hrupno priti skozi kaj ovirajočega: medved prilomasti iz grmovja; moža sta prilomastila skozi goščo / ekspr. bili so pri večerji, ko je prilomastil v hišo hrupno prišel
SSKJ²
prilomíti -lómim dov. (ī ọ́)
ekspr. prilomastiti: srnjak prilomi skozi gosto grmovje
    prilomíti se nar.
    opotekajoče se priti: pijan se je pozno prilomil domov; ob palici se je prilomila na prag
SSKJ²
prilótati -am dov. (ọ̑)
teh. z lotom pritrditi: prilotati roč na pokrov
SSKJ²
prilovíti se -ím se dov., prilôvil se (ī í)
loveč se priti: otroci so se prilovili pod kuhinjsko okno; pren., ekspr. vetrovi se včasih prilovijo z gor
SSKJ²
prilóžen -žna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar.
1. ugoden, pravi: izbrati priložen čas za kako dejanje / išče priložno priliko, da bi prišel do denarja
2. primeren, ustrezen: nizek, temačen prostor ni priložen za tako delo / ta popevka je bila vojakom posebno priložna
♦ teh. priložno ravnilo ravnilo s kratko prečko na koncu, ki se položi ob rob risalne deske
    prilóžno prisl.:
    prav priložno se mu je zdelo vnovič prositi za dovoljenje
SSKJ²
priložíti -ím dov., prilóžil (ī í)
1. dati, položiti k čemu še kaj: priložil je še nekaj jabolk, da je bila košara polna / priložiti domino, igralno karto / pismu priložiti denar, znamko / prošnji priložiti potrdilo
// gastr. dati k drugi jedi: k pečenki priložimo pečen krompir
2. ekspr. dati prispevek k določeni vsoti: tudi brat je priložil nekaj tisočakov / priložiti nekaj za pijačo
3. ekspr. dodatno, zraven povedati; dodati: vsakemu stavku priloži kletvico / in bom tudi ostal, je še priložil
4. dodatno, zraven naložiti: priložili so mu še nekaj zabojev in pognal je konje / ogenj je ugašal, vendar ni nihče priložil
● ekspr. priložiti komu brco, klofuto dati; pog., ekspr. priloži mu eno okrog ušes udari ga
    priložèn -êna -o:
    priložena karta / kot opozorilo navodilo je priloženo
SSKJ²
prilóžnost -i ž (ọ́)
kar je posledica okoliščine, okoliščin, ugodnih za uresničitev česa: če bo priložnost nanesla, nastala, ekspr. se ponudila, bom svoj namen uresničil; imeti, izkoristiti, zamuditi priložnost; redka priložnost; ekspr. idealna, izredna priložnost; priložnost za beg / ob priložnosti te obiščem / dajem ti priložnost, da se izkažeš možnost; ljudje, ki sem jih imel priložnost srečati, so bili zelo prijazni ki sem jih srečal / kot vljudnostna fraza izrabljam to priložnost, da se vam zahvalim za pomoč
// določen dogodek, dejstvo, ki omogoča uresničitev česa: semenj je priložnost za nakupe; jutri bo sestanek, ob tej priložnosti ti vse pojasnim / ob taki priložnosti ženske jokajo ob takem dogodku; obleka za slavnostne, večerne priložnosti; rojstni dan, pogreb in druge priložnosti
● ekspr. to dekle je zanj dobra priložnost je zelo primerno, da se z njo poroči; odgovor je imel ob vsaki priložnosti na jeziku nikoli ni bil v zadregi, kaj bo odgovoril; pri vsaki priložnosti ga obišče kadar more
SSKJ²
prilóžnosten -tna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na priložnost:
a) priložnostni pogovor v čakalnici / priložnostni nakup / priložnostni delavec v pristanišču delavec, ki ni v delovnem razmerju in nima vnaprej zagotovljenega, stalnega dela; priložnostni obiskovalci gledališča obiskovalci, ki obiščejo gledališče samo včasih; živeti od priložnostnega dela dela, ki ni stalno, vnaprej zagotovljeno
b) v kratkem priložnostnem govoru je opisal slavljenčevo življenjsko pot; priložnostna uprizoritev drame
♦ biol. priložnostni zajedavec zajedavec, ki lahko živi tudi brez gostitelja; lit. priložnostna pesem pesem, ki nastane ob določenem, pomembnejšem (zunanjem) dogodku in je nanj snovno vezana; ptt priložnostni žig poštni žig, uporabljan na določeni pošti, poštah v počastitev določenega dogodka; priložnostna znamka znamka, izdana ob obletnici določenega dogodka ali ob določenem dogodku
    prilóžnostno prisl.:
    živi od tega, kar priložnostno zasluži
SSKJ²
prilóžnostnica -e ž (ọ́) jezikosl.
beseda, priložnostno tvorjena za izrazitev navadno posebne, enkratne vsebine: ustvarjanje publicističnih priložnostnic
SSKJ²
prím -a m (ȋ)
ekon. žarg. premija države izvozniku za pospeševanje izvoza; izvozna premija1: zvišati prime / izvozni primi
SSKJ²
príma1 -e ž (ī)
glasb. interval, ki nastane s ponovitvijo istega tona: zaigrati primo
// prva diatonična stopnja glede na dani ton:
SSKJ²
príma2 -- prid. (ȋ)
pog. prvovrsten, odličen: klobuk je prima; konje ima prima; parket prima kvalitete; prima blago / elipt. oskrba prima; prisl.: prima voziš / v povedni rabi prima bo, ko boš tu / kot vzklik pa si ga, prima
SSKJ²
prímabalerína -e ž (ȋ-ȋ)
najvidnejša, glavna plesalka v baletni skupini, prvakinja baleta: bila je primabalerina; nastop primabalerine
SSKJ²
primadóna -e ž (ọ̑)
najvidnejša, glavna pevka v operni skupini, prvakinja opere: priljubljena primadona; primadona ljubljanske opere; zasipajo jo s cvetjem kot primadono
SSKJ²
primáhati -am, in primáhati tudi primaháti -am dov. (á; á á á)
ekspr. mahajoč priti: otrok je veselo primahal materi naproti / pog. pozno v noč jo je primahal domov prišel
SSKJ²
primahedráti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. nerodno, okorno priti, navadno v preveliki obleki: v tistih capah je primahedral v sobo / primahedral je s svojim prijateljem prišel
SSKJ²
primahún -a m (ȗ)
knjiž. parveni, povzpetnik: bil je tipičen primahun
SSKJ²
primajáti se -májem se tudi primájati se -em se tudi -am se dov., primájaj se primájajte se tudi primajájte se; primajál se tudi primájal se (á á; á; ā)
ekspr. opotekajoče se, okorno priti: pijan se je primajal domov; fantje so se objeti primajali iz krčme / po cesti se je primajal voz pripeljal / primajal se je šele v petek zvečer prišel
SSKJ²
primáka -e ž (ȃ)
1. nar. padavine, zlasti dež: zemlja je potrebna primake; spomladanska primaka
2. nar. pijača: z jedjo in primako se je hitro okrepil; plačati za primako
3. zastar. omaka: primaka k zajcu
SSKJ²
primákati -am nedov. (ȃ) nar.
1. brezoseb. deževati: spomladi je vedno primakalo / lepo raste, ravno prav primaka
2. piti (alkoholno) pijačo: možje so obilno jedli in zraven krepko primakali
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
primaknítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od primakniti: primaknitev stola k mizi
SSKJ²
primakníti in primákniti -em dov. (ī á)
1. spraviti v večjo bližino česa, zraven česa: primaknil je stol k mizi in sedel; primaknil ji je svetilko, da bi bolje videla / primaknil je svojo roko k njeni
2. ekspr. dati prispevek k vsoti: tudi on je nekaj malega primaknil / za stanovanje mu je oče dosti primaknil / pogosto mu je primaknila še kak priboljšek
// dodati k vsoti: primaknem še petsto evrov, več ne dam
● nisem te hotel žaliti, je brž primaknil dodal, dostavil
    primakníti se in primákniti se
    približati se: primaknil se je za dva koraka / čas izpitov se je že primaknil
    primáknjen -a -o:
    k peči primaknjena mizica
SSKJ²
primamíti in primámiti -im, in primámiti -im dov. (ī á; á ȃ)
s privlačnostjo doseči, da kdo kam pride: primamil jo je k sebi / žuželke je primamil soj luči / primamiti ptice s hrano privabiti
SSKJ²
primámljati -am nedov. (á)
s privlačnostjo dosegati, da kdo kam prihaja: svetloba primamlja vešče
● knjiž., ekspr. tiha glasba mu je primamljala spanec na veke ga je uspavala; knjiž., ekspr. narava ga primamlja privlači
SSKJ²
primánjkati -am dov. (ȃ)
zastar. zmanjkati: včasih mu primanjka denarja; kurjave jim je že primanjkalo
SSKJ²
primanjkljáj -a m (ȃ)
1. ekon. razlika med dejanskim in knjiženim stanjem blaga, denarja: imeti, izkazati primanjkljaj; v skladišču je prišlo do primanjkljaja; primanjkljaj v višini milijon evrov; kritje primanjkljaja
// vsota, za katero so prihodki manjši od odhodkov: ugotoviti primanjkljaj; zmanjševanje primanjkljaja / zunanjetrgovinski primanjkljaj razlika med vrednostjo uvoženega in izvoženega blaga
2. razlika med dejansko in potrebno količino česa: odpraviti primanjkljaj lesa za industrijo z uvozom / publ. jesensko deževje bo ublažilo primanjkljaj energije pomanjkanje
SSKJ²
primanjkováti -újem nedov. (á ȗ)
s smiselnim osebkom v rodilniku ne biti česa v zadostni količini, meri: primanjkuje cementa, premoga; hrane jim ne primanjkuje; publ. na tem območju primanjkujejo živila primanjkuje živil / za tako trditev mu primanjkuje dokazov
● ekspr. primanjkuje mu čut za estetiko nima ga
SSKJ²
primáren -rna -o prid. (ȃ) knjiž.
1. ki je po pomembnosti na prvem mestu; glaven1: primarni namen vzgoje; ekonomski uspeh filma ne sme biti primaren; primarna naloga določenega učnega predmeta / to je zanj primarnega pomena najpomembnejše
2. ki se najprej pojavi; prvi, začeten: primarni učinki eksplozije atomske bombe; primarne motnje; primarno sevanje / primarno nahajališče zlata prvotno
3. osnoven, temeljen: opravljati primarne raziskave / primarni viri za zgodovino besedila, predmeti, dejstva, ki dokumentirajo preteklost / primarno izobraževanje osnovnošolsko izobraževanje
♦ arhit. primarna os navadno vzdolžna os, v kateri potekajo glavni konstrukcijski, kompozicijski elementi; biol. primarni spolni znaki spolni organi, spolne žleze; ekon. primarni proizvod proizvod primarne dejavnosti; primarne dejavnosti kmetijstvo, gozdarstvo, rudarstvo; primarna proizvodnja proizvodnja v primarnih dejavnostih; elektr. primarno navitje navitje na vhodni strani transformatorja; fiz. primarne barve osnovne barve; geol. primarna kamnina kamnina, nastala ob strjevanju raztaljene zemeljske skorje; kem. primarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo lahko preide v aldehid; primarna sol sol, ki nastane z zamenjavo enega izmed vodikovih atomov večbazne kisline z atomom kovine; med. primarni afekt prva bolezenska sprememba; psih. primarne potrebe potrebe, ki jih je treba zadovoljevati za ohranitev življenja; primarna čustva čustva, ki se pojavijo pri razvoju človekovega čustvovanja prva; soc. primarna skupina skupina, za katero je značilen intimen odnos med njenimi člani, pripadniki; primarna socializacija socializacija v družini; teh. primarna energija energija, ki jo dajejo naravni viri
SSKJ²
primárij -a m (á)
vodilni oddelčni zdravnik v bolnišnici: postal je primarij kirurškega oddelka
SSKJ²
primárijka -e ž (á)
vodilna oddelčna zdravnica v bolnici: dobila je naziv primarijke / primarijka onkološkega inštituta
SSKJ²
primárnost -i ž (ȃ)
lastnost primarnega: primarnost kulture / primarnost pojava / princip primarnosti materije in sekundarnosti zavesti
SSKJ²
primaršírati -am dov. (ȋ)
1. voj. z marširanjem priti: skozi mesto je primarširal polk
2. pog. prikorakati: primarširal je oddelek tabornikov / fant je primarširal v šolo prišel
SSKJ²
primarúha medm. (ū) star.
1. izraža podkrepitev trditve: slabo kaže, primaruha
2. izraža začudenje, presenečenje: primaruha, kakšna lipa
SSKJ²
prímas -a m (ȋ)
rel. naslov za vodilnega škofa kake dežele: primas Poljske
SSKJ²
prímaš -a m (ȋ)
v madžarskem in prekmurskem okolju vodja in prvi violinist manjše godalne skupine: postal je primaš / primaš ciganske godbe
SSKJ²
primát -a m (ȃ)
1. knjiž. prvo mesto: imeti, obdržati primat v teku; pripada mu šahovski primat / temu delu gre primat med deli iz sodobnega življenja; priboriti si primat na domačem trgu; priznavati primat razumu; izgubljati primat na raznih področjih / dajati turizmu primat pred drugimi panogami prednost
2. nav. mn., zool. najbolj razviti sesalci, Primates: evolucija primatov
SSKJ²
príma vísta prisl. (ȋ, ȋ)
glasb. brez vnaprejšnje priprave: igrati, peti prima vista
SSKJ²
primázati -mážem dov., primázala in primazála (á ȃ)
1. dodatno, zraven namazati: tu pa tam je os še malo primazal / kruh je suh, primaži ga namaži
2. pog. udariti: primazal ga je z bičem; primazal ga je z roko okrog ušes
● pog. odgovori, če ne ti eno primažem te udarim; pog. primazala mu je klofuto in odšla dala mu je klofuto; pog. učitelj mu je primazal nezadostno mu je dal negativno oceno; pog. sodnik mu je primazal dva tedna obsodil ga je na dva tedna zapora
    primázan -a -o:
    iz jeze primazana klofuta
    ●     nar. pod nos primazani brki prilepljeni
SSKJ²
priméček -čka m (ẹ̑)
zastar. nameček: ob nakupu si je izgovoril še primeček / oče mu je plačeval hrano in stanovanje in mu dajal še skromen primeček v denarju dodatek
SSKJ²
primèj medm. (ȅ)
pog. izraža podkrepitev trditve: primej, takega fanta pa jaz ne bi pustila
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
primeketáti -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́)
meketajoč priti: drobnica je primeketala na pašnik
SSKJ²
primér -a m (ẹ̑)
1. stvar, enota, po kateri se lahko očitno, neposredno spozna, dokaže kak splošnejši pojem, pravilo: povedati primer; dokazati trditev na primerih; ponazoriti pravilo s primeri; dober, nazoren, prepričljiv primer; primeri za samostalnik: človek, zemlja, življenje; povedati kaj kot primer / povedati kaj za primer za zgled, ponazoritev
// v členkovni zvezi na prímer tudi na primér izraža, da je kaka stvar, enota navedena z namenom ponazoriti kak širši, splošnejši pojem: dobro se je ukvarjati s kakim športom, na primer [npr.] s kolesarjenjem, plavanjem; marsikaj pogrešam, na primer knjige / bili so na primer časi, ko je bila lakota; recimo, na primer, da začne goreti: kaj bi storili
2. stvar, enota iz skupine stvari, enot, na katero se kak pojem, pravilo nanaša: pojdimo od primera do primera, pa bomo videli, če ustrezajo trditvi; tega načela ne moremo posplošiti na vse primere / to so sami lahki primeri, jih boš že izračunal
// z rodilnikom stvar, enota kot pojavna oblika tega, kar splošneje izraža samostalnik: ta stavba je primer arhitekture 18. stoletja; to je značilen primer sožitja med rastlino in živaljo / muzej hrani več primerov takega orodja primerkov / to je, žal, edini primer podpore naših prizadevanj / ekspr. njegovo dejanje je kričeč primer neodgovornosti, neosveščenosti / publ. poznamo več primerov nezakonitih gradenj več nezakonitih gradenj
// pojav, dogodek, v katerem se pojavlja to, kar izraža določilo: popisati vse primere te nalezljive bolezni / med otroki v razredu je več primerov uši / pri tej bolezni so smrtni primeri redki
3. kar se primeri, zgodi in je zaradi določenih lastnosti predmet
a) pozornosti: primer je vzbudil splošno ogorčenje; o tem primeru so časopisi veliko pisali / primer tega podjetja ni osamljen
b) določene obravnave: primer ni lahek: zlomljena je medenica; tako težkega, zapletenega primera še nisem imel / v spornih primerih odloča žirija / primer Kovač je sodišče zaključilo zadevo
4. med. žarg. oseba glede na bolezen, poškodbo kot predmet obravnave: ambulanta sprejema vse primere / nekaj postelj za najnujnejše primere je zmeraj na razpolago
5. publ., v prislovni rabi, s prilastkom, v zvezi z v izraža, da se ob mogoči uresničitvi dejanja, položaja, kot ga določa prilastek, uresniči dejanje, kot ga izraža povedek: v najslabšem primeru ostanemo doma; v tem primeru se takoj vrni; v primeru dežja predstava odpade / v primeru, če se izdelek pokvari, takoj sporočite če se izdelek pokvari; v primeru, da vam stvar ne ustreza, jo lahko vrnete če vam stvar ne ustreza / v izjemnih primerih je to dovoljeno izjemoma; takoj poravnajte račun, v nasprotnem primeru bomo ukrepali sicer, drugače; v nobenem primeru ne popusti nikakor; v vsakem primeru se oglasi vsekakor
// v zvezi z za izraža namen uresničitve dejanja, kot ga izraža povedek, glede na možnost uresničitve dejanja, položaja, kot ga določa prilastek: zavarovati se za primer poškodbe, smrti / za vsak primer poglej še enkrat zaradi popolne gotovosti, pomirjenosti
● publ. so primeri, da ravnajo igralci drugače dogaja se; ekspr. zanj sem samo še primer, nič več človek, za katerega se nihče posebej ne zanima; star. zapustil je dela, ki jim ni primera primere; postavljati komu koga za primer za zgled
♦ pravn. precedenčni primer; zavarovalni primer glede na katerega se zavaruje
SSKJ²
priméra -e ž (ẹ̑)
1. kazanje na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti: tvoja primera je preveč robata; govor je začel z duhovito primero
// lit. besedna zveza, s katero je v ustaljeni obliki izražena podobnost kake stvari z drugo stvarjo zaradi kake skupne lastnosti: izpisati iz besedila primere; rabiti primere; dober kot kruh in druge primere; okrasni pridevki in primere
2. v prislovni rabi, v zvezi v primeri z izraža omejitev lastnosti glede na primerjano: v primeri z njo je stara; naši problemi so v primeri z vašimi majhni
3. ekspr., v zvezi brez primere ki se glede na kvaliteto ne da z ničimer enačiti, primerjati: on je matematik brez primere / njegova obleka je brez primere zelo lepa; imel je srečo brez primere zelo veliko
// v prislovni rabi zelo, hudo: trpeti brez primere / je brez primere boljši dosti
● ekspr. je pameten, da mu ni primere zelo; publ. ta gledališka predstava ne vzdrži nobene primere s prejšnjimi uprizoritvami je slabša kot prejšnje; ta stvar nima primere je ni mogoče z ničimer primerjati
SSKJ²
primérček -čka m (ẹ̑)
ekspr. manjšalnica od primer: to je redek primerček te vrste
SSKJ²
primérek -rka m (ẹ̑)
1. vsaka od več istovrstnih stvari: v zbirki žuželk je nekaj redkih primerkov; to je lep, značilen primerek te vrste; pokazal mu je najzanimivejše primerke iz herbarija / muzejski primerki orožja / ohranilo se je le nekaj primerkov knjige izvodov
● šalj. rad pogleda za vsakim čednim primerkom ženskega spola dekletom, žensko
2. zastar. primer, zgled: to je edini primerek take arhitekture
SSKJ²
priméren -rna -o prid., primérnejši (ẹ́ ẹ̄)
1. ki ima zaželene, potrebne lastnosti, značilnosti glede na kaj: rad bi zidal hišo, pa ne najde primernega kraja; on je primeren za to delo; za dež primerna obutev; stanovanje ni več primerno za bivanje / najti primerno besedo za kak pojem / ta knjiga ni primerna za preproste ljudi je pretežka
// ki je po stopnji, višini v skladu s pričakovanim: moštvo ni pokazalo primerne tehnične ravni; za svoje delo je prejel primerno plačilo / primerne cene
2. ki je v skladu z določenimi normami, pravili: obiskati koga ob primernem času; uporabljati primerne besede; ta obleka za gledališče ni primerna; njihovo vedenje ni primerno
3. ki je v skladu z določenim namenom: našli so primerno terapijo zanj; vplivati na skladen razvoj mišic s primernimi telesnimi vajami / delati s primernim orodjem
    primérno prisl.:
    primerno govoriti; primerno se oblači; otrokovi starosti primerno izbrane igrače / v povedni rabi primerno je, da greste z nami
    primérni -a -o sam.:
    nič primernega ni mogel dobiti
    ♦     šol. imeti v vedenju primerno opisno oceno, ki je za stopnjo nižja od vzorno
SSKJ²
primériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. narediti primerjavo: primeriti staro novemu; primeriti slovenske oblike nemškim / bolečina se ni dala z ničimer primeriti je bila neprimerljiva
2. star. ugotoviti, ali oblačilo, obutev ustreza, zlasti glede na velikost; pomeriti: primeriti obleko; primeril si je kapo / primeril je desko in ugotovil, da je prekratka
3. zastar. prilagoditi, prirediti1: zlatar je primeril ceno srebra tako, da ni imel škode; zakon primeriti volji ljudi
    primériti se nav. 3. os.
    izraža zlasti nepričakovano navzočnost dejanja, dogodka v stvarnosti: primerila se je nesreča; to se lahko primeri samo v sanjah / krivica se mu je primerila zgodila; redkokdaj se mu je primerilo, da je zamudil redkokdaj je zamudil
    ●     star. če se primeri slaba letina, bo hudo če bo; živemu človeku se vse primeri, mrtvemu pa samo jama dokler je človek živ, lahko doživi zelo različne stvari
    primérjen -a -o:
    čevlji so že primerjeni
SSKJ²
primerjálec -lca m (ȃ)
strokovnjak za primerjalne znanosti, zlasti primerjalno književnost; komparativist: razprava priznanega primerjalca
SSKJ²
primerjálen -lna -o prid. (ȃ)
ki temelji na primerjanju: primerjalna analiza, metoda; rezultati primerjalnih raziskav; primerjalno proučevanje slovanskih jezikov / navesti nekaj primerjalnih podatkov, številk / primerjalna skupina / oddelek za primerjalno književnost vedo, ki raziskuje medsebojne vsebinske, oblikoslovne odnose med različnimi književnostmi; strokovnjak za primerjalno slovnico; primerjalna zgodovina zgodovina, ki se ukvarja z medsebojnim primerjanjem zgodovinskih dogodkov
♦ biol. primerjalna anatomija veda, ki primerja zgradbo posameznih organov pri različnih vrstah organizmov; jezikosl. primerjalni odvisni stavek načinovni odvisni stavek, ki izraža enakost, podobnost, neenakost ali sorazmernost česa s primerjanim; primerjalno jezikoslovje jezikoslovje, ki primerja razvoj jezikovnih dejstev sorodnih ali domnevno sorodnih jezikov
    primerjálno prisl.:
    stvar je treba gledati primerjalno; sam.:, pog. vpisal se je na primerjalno na oddelek za primerjalno književnost
SSKJ²
primerjálnik -a m (ȃ)
1. računalniška aplikacija, ki primerja informacije med seboj: spletni primerjalnik cen
2. rač., nekdaj del računalnika, ki primerja dve informaciji med seboj:
SSKJ²
primerjálnozgodovínski -a -o prid. (ȃ-ȋ)
nanašajoč se na primerjalno zgodovino: primerjalnozgodovinska študija
SSKJ²
primérjanje -a s (ẹ́)
glagolnik od primerjati: primerjanje pisav, podatkov; primerjanje preteklih dogajanj s sedanjostjo; preverjanje in primerjanje / nakupov in primerjanja ni bilo konca
SSKJ²
primérjati -am nedov. (ẹ́)
1. ugotavljati enakost, podobnost ali različnost med dvema ali več lastnostmi, značilnostmi: primerjati podatke; medsebojno primerjati izmerjene temperature; primerjati preteklost in sedanjost; primerjati prevod z izvirnikom; primerjati in usklajevati programe / kot opozorilo v tekstu primerjaj [prim.] sliko št. 8
// kazati na enakost stvari zlasti glede na stopnjo kake značilnosti: svojega stanja ne more primerjati z njihovim; zaradi takih del je primerjal našo književnost z evropskimi književnostmi; mi se z vami ne primerjamo
// kazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti: pesnik primerja življenje vrelcu; primerjati mladost s pomladjo; pesnik se primerja z drevesom
2. ugotavljati, ali oblačilo, obutev ustreza zlasti glede na velikost; pomerjati: šivati in primerjati obleke
    primérjati se knjiž., nav. 3. os.
    dogajati se: to se pogosto primerja; kaj takega se njemu ni primerjalo
    primerjáje :
    primerjaje podatke, so prišli do novih spoznanj
    primerjajóč -a -e:
    primerjajoč eno stanje z drugim, je ugotavljal velike razlike
    primérjan -a -o:
    neupravičeno primerjane stvari
SSKJ²
primerjáva -e ž (ȃ)
1. ugotavljanje enakosti, podobnosti ali različnosti med dvema ali več lastnostmi, značilnostmi: primerjava pisave, rezultatov; primerjava prepisa z originalom; glavne razlike so se pokazale že ob prvih primerjavah; delati primerjave med različnimi vzorci primerjati / za primerjavo dodajmo še nekaj podatkov
// kazanje na enakost stvari zlasti glede na stopnjo kake značilnosti: primerjava njegovega položaja z našim ni mogoča; publ. te umetnine ne vzdržijo primerjave z najbolj znanimi so dosti slabše
// kazanje na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti: da bi ga bolje označil, si je pomagal s primerjavo; primerjava mladosti s pomladjo
♦ lit. ustaljene primerjave primere
2. v prislovni rabi, v zvezi v primerjavi z izraža omejitev lastnosti glede na primerjano: število zdravstvenih ustanov se je v primerjavi s predvojnim zelo povečalo; naše težave so v primerjavi z njihovimi majhne
SSKJ²
primerljáj -a m (ȃ)
1. star. dogodek, pripetljaj: po tem primerljaju so krenili dalje; nepričakovan primerljaj
2. zastar. primer: to lahko dokažemo z naslednjim primerljajem
SSKJ²
primerljív -a -o prid. (ī í)
ki se da primerjati: zaradi enakih izhodišč so podatki primerljivi; rezultati teh raziskav med seboj niso primerljivi
// ki se glede na kako lastnost da s čim enačiti: njihove uprizoritve so primerljive z uprizoritvami v osrednjem gledališču; nič ni bilo primerljivo s pogledom na to lepoto
SSKJ²
primerljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost primerljivega: lahka primerljivost; primerljivost podatkov
SSKJ²
primérnik -a m (ẹ̑)
jezikosl. oblika, ki izraža višjo mero tega, kar je osnovni pomen pridevnika ali prislova: tvorba primernika z obrazilom -ejši
SSKJ²
primérnost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost primernega: zakon je že pokazal svojo primernost; večja ali manjša primernost igrač za določeno otrokovo starost; načelo primernosti / moralna primernost kandidatov
SSKJ²
priméroma prisl. (ẹ̑)
1. razmeroma: za upokojitev je primeroma mlad
2. knjiž. na primer: če bi vsi tako delali kot primeroma on, bi zelo malo naredili
● knjiž. navesti kaj le primeroma le za primer
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
primés -í in -i ž (ẹ̑)
1. snov, ki nastopa navadno v manjši količini pomešana z glavno snovjo: izločiti, odstraniti primes; ločiti od rude primesi; strupene, škodljive primesi
♦ petr. rudninske primesi rudnine, ki nastopajo v kamninah le v majhnih količinah
2. ekspr., s prilastkom dodatna sestavina, značilnost: v njegovem pisanju so opazne čustvene, narečne primesi / smeh s primesjo grenkobe; reči kaj s primesjo ironije nekoliko ironično
SSKJ²
primések -ska m (ẹ̑)
star. primes: odstraniti iz snovi vse primeske / legendarni primeski v ljudskem izročilu / sprejeti koga s primeskom nezaupanja
● star. slovenski primesek v Ameriki slovenski priseljenci
SSKJ²
primesíti in primésiti -im dov., priméšen tudi primésen (ī ẹ́)
1. z mesenjem dodati: primesiti še malo moke; pren., ekspr. primesiti opombi nekaj humorja
2. zastar. primešati: primesiti tekočini gašenega apna
SSKJ²
primésten -tna -o prid. (ẹ̑)
ki je, se nahaja pri mestu: primestno naselje
// ki je, poteka med mestom in naselji pri mestu: primestni promet; primestna avtobusna proga
SSKJ²
priméšati tudi primešáti -am dov. (ẹ́ á ẹ́)
mešajoč dodati: kuhani zelenjavi primešamo žlico smetane
// dodati sploh: primešati vinu vodo; pren., ekspr. primešati veselju nekaj grenkobe
    priméšan -a -o:
    rumeni barvi je bilo primešano nekaj rdeče
SSKJ²
primešávanje -a s (ȃ)
glagolnik od primešavati: koristno je primešavanje določenih snovi
SSKJ²
primešávati -am nedov. (ȃ)
mešajoč dodajati: testu primešavaj jajce za jajcem
// dodajati sploh: primešavati zemlji različne mineralne snovi; pren., ekspr. pripovedi ne bom primešaval nobenih laži
SSKJ²
primešetáriti -im dov. (á ȃ)
z mešetarjenjem priti do česa: na semnju je dosti primešetaril / pog. kar boš primešetaril, bo tvoje kar boš pridobil s pogajanjem za ceno
● ekspr. pri pogajanjih so hoteli čim več primešetariti zase dobiti
SSKJ²
primezéti -ím [priməzeti in primezeti] dov., tudi primezì (ẹ́ í)
zelo počasi in v majhni količini priteči: iz rane mu je primezelo nekaj kapljic krvi / skozi steno je primezela vlaga; pren. v dušo mu je primezela samota
SSKJ²
prímež -a m (ī)
orodje s čeljustma, ki se z vretenom stisneta, za vpenjanje in trdno prijemanje predmeta pri obdelavi: držati, prijeti s primežem; čeljusti primeža; držati, stiskati kot s primežem / ročni primež
● knjiž., ekspr. izpulil mu je glavo iz primeža potnih dlani iz močnega prijema, objema; knjiž. imeti koga v primežu v precepu
♦ teh. cevni primež s čeljustma, prilagojenima cevi; kovaški primež s čeljustma, ki se premikata v rahlem loku; paralelni ali vzporedni primež s čeljustma, ki se premikata vzporedno
SSKJ²
prímežek -žka m (ī)
manjšalnica od primež: kleščice in primežek
SSKJ²
primiciánt -a m (ā á)
rel. kdor opravi novo mašo ali jo bo v kratkem opravil; novomašnik
SSKJ²
primícija -e ž (í)
rel. prva maša, ki jo opravi duhovnik po mašniškem posvečenju; nova maša: imeti primicijo; priti na primicijo
SSKJ²
primígati -am dov. (ȋ)
ekspr. počasi, okorno priti: stara ženica primiga po cesti / končno si se le primigal prišel
SSKJ²
primijávkati -am dov. (ȃ)
mijavkajoč priti: maček je primijavkal v sobo
SSKJ²
primík -a m (ȋ)
glagolnik od primakniti: primik roke / primik k tradiciji
SSKJ²
primikálka -e [tudi primikau̯ka] ž (ȃ)
anat. mišica, ki primika del okončine: primikalka nadlakta, palca; primikalke in odmikalke
SSKJ²
primíkati -am nedov. (ī ȋ)
spravljati v večjo bližino česa, zraven česa: primikati stole k mizi; med govorom se glasilki primikata in odmikata / svojo roko je primikal k njeni
    primíkati se 
    bližati se: neznanec se je primikal hiši / primika se večer
SSKJ²
primíliti -im dov. (ī)
zastar. priljubiti, prikupiti: njeno vedenje jo je kmalu vsem primililo / s svojim ravnanjem se jim je fant močno primilil
SSKJ²
primíriti -ím dov., primíril (ī í)
knjiž. pomiriti, umiriti: skušal ga je primiriti; dolgo časa se ni mogel primiriti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
primísel -sli [primisəu̯] ž (ȋ)
knjiž. kar se v mislih, domišljiji doda: izpusti primisli in povej, kot je bilo
SSKJ²
primísliti si -im si dov., primíšljen (í ȋ)
knjiž. v mislih, domišljiji dodati: primisli si še jate galebov; nekaj je res, nekaj si je pa primislil
SSKJ²
primitív -a m (ȋ)
pripadnik prvotnega ljudstva: raziskovati kulturo primitivov
SSKJ²
primitívec -vca m (ȋ)
1. slabš. neizobražen, nekulturen človek: rekel mu je, da je primitivec; miselnost, ravnanje primitivcev
2. zastar. primitiv: raziskovati življenje, kulturo primitivcev
SSKJ²
primitíven -vna -o prid., primitívnejši (ȋ)
1. ki je na nizki, začetni stopnji razvoja: primitivne oblike življenja; primitivne živali / primitivno zobovje
// ki je na nizki, začetni stopnji civilizacije: živeti v primitivni skupnosti; primitivna ljudstva prvotna ljudstva / primitivno življenje nomadov / proučevati primitivne kulture; primitivna umetnost
2. zelo preprost, enostaven: narediti primitivno ognjišče; uporabljati primitivno orodje, orožje / primitivna obdelava zemlje z zelo preprostim orodjem; primitivno poljedelstvo / gospodarstvo v tej deželi je še primitivno nerazvito, zaostalo
3. slabš. neizobražen, nekulturen: druži se s primitivnimi ljudmi; bil je grob in primitiven / primitivna miselnost teh ljudi; primitivno izražanje
4. knjiž. osnoven, temeljen: obvladovati primitivne pojme
    primitívno prisl.:
    primitivno izdelano orodje
SSKJ²
primitivíst -a m (ȋ)
um. slikar, umetnik, navadno brez akademske izobrazbe, ki ne upošteva realnih, razumskih razmerij med likovnimi sestavinami; naivec: slike, skulpture primitivistov / slikar primitivist
SSKJ²
primitivístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na primitiviste: primitivistična slika / primitivistični nazori
SSKJ²
primitivizácija -e ž (á)
glagolnik od primitivizirati: upirati se težnjam po primitivizaciji življenja / primitivizacije v kulturi
SSKJ²
primitivízem -zma m (ī)
slabš. neizobraženost, nekulturnost: njegovo ravnanje je odraz skrajnega primitivizma / primitivizem in provincializem v kulturi
● knjiž. primitivizem plesov afriških plemen prvinskost
SSKJ²
primitivizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati kaj primitivno: primitivizirati vsakdanje življenje / primitivizirati glasbo
SSKJ²
primitívka -e ž (ȋ)
slabš. neizobražena, nekulturna ženska: imel jo je za primitivko
SSKJ²
primitívnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost primitivnega: primitivnost zgradbe nižjih živali / primitivnost materialne kulture afriških plemen / primitivnost obdelave / zastar. gospodarska primitivnost nerazvitost, zaostalost / slabš. njegova primitivnost ga moti neizobraženost, nekulturnost
SSKJ²
primočíti -móčim dov. (ī ọ́)
nar. narediti kaj mokro, navadno z vodo: spomladi je dež obilno primočil / brezoseb. dobro bi bilo, če bi ajdi malo primočilo
SSKJ²
prímogenitúra -e ž (ȋ-ȗ)
pravn. prvorojenstvo: načelo primogeniture
SSKJ²
primòj medm. (ȍ)
pog. izraža podkrepitev trditve: primoj, to bi naredil / v členkovni rabi zvečer bom za primoj doma zagotovo
SSKJ²
primòjdevét in primojdevét medm. (ȍ-ẹ̑; ẹ̑)
pog. izraža podkrepitev trditve: lepa pa je, primojdevet
SSKJ²
primòjdúha in primojdúha medm. (ȍ-ū; ū)
star. izraža podkrepitev trditve: ne grem, primojduha, da ne grem
SSKJ²
primòjdún in primojdún medm. (ȍ-ȗ; ȗ)
pog. izraža podkrepitev trditve: primojdun, ravno prav si prišel
SSKJ²
primòjdúnaj in primojdúnaj medm. (ȍ-ū; ū)
pog. izraža podkrepitev trditve: primojdunaj, vino ni slabo
SSKJ²
primòjdúš in primojdúš medm. (ȍ-ū; ū)
pog. izraža močno podkrepitev trditve: tako dobro se ti ne bo več godilo, primojduš / v členkovni rabi: obljubil je za primojduš, da bo prišel; rekel je, da mu za primojduš ne da več denarja zagotovo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
primojdúšanje -a s (ū)
glagolnik od primojdušati se: slišati je bilo stokanje in glasno primojdušanje
SSKJ²
primojdúšar -ja m (ȗ)
pog., ekspr. kdor se (rad) primojduša: bil je postopač in primojdušar
SSKJ²
primojdúšati se -am se nedov. (ū)
pog., ekspr. preklinjati, navadno z besedami pri moji duši: jezno je pogledoval okrog sebe in se na ves glas primojdušal / primojdušal se je, da bi ga najraje napodil
SSKJ²
primojdúševec -vca m (ū)
pog., ekspr. kdor se (rad) primojduša: bil je večen godrnjač in primojduševec
SSKJ²
primòjdúši in primojdúši medm. (ȍ-ú; ú)
pog. izraža močno podkrepitev trditve: primojduši, ne bojim se te
SSKJ²
primòjkokóš in primojkokóš medm. (ȍ-ọ̑; ọ̑)
pog., šalj. izraža podkrepitev trditve: primojkokoš, to si pa imenitno povedal
SSKJ²
primòjkrváv in primojkrváv medm. (ȍ-ȃ; ȃ)
pog. izraža močno podkrepitev trditve: primojkrvav, ne dam denarja za to neumnost
SSKJ²
primòjstókrat in primojstókrat medm. (ȍ-ọ̑; ọ̑)
pog. izraža podkrepitev trditve: primojstokrat, da te ne razumem / v prislovni rabi za primojstokrat bom zvečer prišel zagotovo
SSKJ²
primòjsvét in primojsvét medm. (ȍ-ẹ̄; ẹ̄)
star. izraža podkrepitev trditve: ne bom več toliko delal, primojsvet, da ne
SSKJ²
primòjvéri in primojvéri medm. (ȍ-ẹ́; ẹ́)
star. izraža podkrepitev trditve: primojveri, da te nisem videl
SSKJ²
primolíti -mólim dov. (ī ọ́)
1. v krščanskem okolju moleč priti: romarji so primolili v cerkev
2. rel. z molitvijo priti do česa; izmoliti: primoliti komu zdravje
SSKJ²
primomljáti -ám dov. (á ȃ)
nav. ekspr. momljaje priti: fant je primomljal iz hiše / medved je primomljal na jaso
SSKJ²
prímopredája -e ž (ȋ-ȃ)
adm. izročitev in prevzem blaga, poslov: primopredaja ladje; zapisnik o primopredaji
SSKJ²
primóranost -i ž (ọ̑)
prisiljenost: nujnost in usodna primoranost / storiti kaj iz primoranosti
SSKJ²
primórati -am dov. (ọ̑)
prisiliti: primorali so ga oditi; primorali so ga, da jim je pomagal; z grožnjami so ga primorali k molku / razmere so ga primorale, da je sprejel tudi najslabše delo
    primóran -a -o:
    v to dejanje je bil primoran
    ●     življenje, kakršno sem bil primoran živeti sem moral
SSKJ²
primórec -rca m (ọ̑)
kdor živi v primorju ali je doma iz primorja: opisovati življenje primorcev; primorci in celinci
SSKJ²
primórje -a s (ọ̑)
svet pri morju: potovati po primorju; ta rastlina uspeva predvsem v primorju / Slovensko primorje
SSKJ²
primórski1 -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na primorje: primorski prebivalci; primorske rastline / primorsko podnebje
2. nanašajoč se na Primorce ali Primorsko: primorsko narečje / primorsko vino
● primorska žemlja večja žemlja, pri kateri je vsaka polovica oblikovana iz zvitega testa
SSKJ²
primôrski2 -a -o prid. (ó)
ki je, se nahaja pri morju: primorska država; primorske sipine / pesn. primorska tišina
SSKJ²
primórščina -e ž (ọ̑)
primorsko narečje: govoriti primorščino
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
primótati se -am se tudi primotáti se -ám se dov. (ọ̄; á ȃ)
ekspr. priti, navadno skozi kaj ovirajočega: le s težavo se je primotal do nje
SSKJ²
primotogláviti -im dov. (á ȃ)
star. v omotici priti: ves vročičen je primotoglavil domov / glasno sta primotoglavila v sobo prišla
SSKJ²
primotovíliti -im dov. (í ȋ)
ekspr. počasi, nerodno priti: pijanec je primotovilil k mizi; srečno se je primotovilil do postelje / zelo sestradani in napol živi so primotovilili v vas prišli
SSKJ²
prímož -a m (ī)
primež: držati s primožem; čeljusti primoža; groza ji je kot s primožem stiskala srce / cevni primož
SSKJ²
prímožek -žka m (í)
bot. rastlina z rumenimi cveti v koških, Buphthalmum salicifolium: marjetice in primožki
SSKJ²
primožítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od primožiti: primožitev na možev dom / primožitev posestva
SSKJ²
primožíti se -ím se dov., primóžil se (ī í)
v zvezi z osebo ženskega spola z možitvijo, poroko priti kam: primožila se je k nam iz sosednje vasi; primožiti se na kmetijo, v mesto
    primožíti 
    z možitvijo, poroko priti do česa: primožiti hišo, posest / primožila je dva otroka z možem je dobila tudi dva njegova otroka
    primožèn -êna -o:
    primoženi otroci
SSKJ²
primrázica -e ž (ȃ)
knjiž. ne hud mraz: jutro s primrazico
SSKJ²
primráziti1 -im tudi primrazíti -ím dov., primrázil; primrážen tudi primražèn in primrázen tudi primrazèn (ā ȃ; ī í)
knjiž. primrzniti: čevlji so mu primrazili na podlago
SSKJ²
primrazíti2 -ím in primráziti -im dov., primrázil; primražèn in primrážen in primrazèn in primrázen (ī í; ā ȃ)
star. narediti, da kdo začuti odpor, veliko nenaklonjenost: hotel mu je primraziti tako življenje; vse se mu je primrazilo
SSKJ²
primŕzel -zla -o [primərzəu̯] prid. (ŕ)
knjiž. primrznjen: strgati s smuči primrzel sneg; prim. primrzniti
SSKJ²
primrzíti -ím dov., primŕzil; primrzèn tudi primržèn (ī í)
knjiž. narediti kaj komu zoprno: primrzili so mu dom; življenje se ji je primrzilo
SSKJ²
primŕzniti -em dov. (ŕ ȓ)
z zmrzovanjem se pritrditi na podlago: roka mu je primrznila na kljuko; vrata so primrznila na podboje; obsedel je, kot da bi bil primrznil na klop / kaplje so primrznile na veje
● ekspr. od strahu so ji besede primrznile v grlu ni mogla govoriti
    primŕznjen -a -o:
    brcniti v primrznjen kamen; 
prim. primrzel
SSKJ²
primrzováti -újem nedov. (á ȗ)
z zmrzovanjem se pritrjevati na podlago: čevlji so jim primrzovali k tlom
SSKJ²
prímščina -e ž (ȋ)
zgod., v fevdalizmu dajatev zemljiškemu gospodu ob prevzemu navadno zakupne kmetije: plačati, zahtevati primščino
SSKJ²
primúčiti se -im se dov. (ú ȗ)
ekspr. s težavo, trudom priti: invalid se je z berglami primučil do vrat
● ekspr. primučiti se do bogastva s težavo, trudom si ga pridobiti
SSKJ²
primúkati -am dov. (ū)
mukajoč priti: krave so primukale na dvorišče
SSKJ²
prímula -e ž (ȋ)
lončna rastlina s pecljatimi listi v pritlehni rozeti in raznobarvnimi cveti v kobulastih socvetjih: vsejati primule; gojiti na oknih primule in pelargonije
SSKJ²
primúzati -am dov. (ū)
nar. prikimati: nič ni rekel, le primuzal je, da se strinja / primuzati z glavo
    primúzati se 
    naskrivaj, neopazno priti: otrok se je primuzal v hišo
SSKJ²
prinagníti in prinágniti -em, tudi prinágniti -em dov. (ī á; á)
zastar. nagniti2: prinagnila je glavo nad knjigo / prinagniti kozarec k ustom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prinašálec -lca [prinašau̯ca] m (ȃ)
kdor kaj prinaša, prinese: izročiti denar prinašalcu hranilne knjižice; prinašalec pisma, vode
// lov. pes, ki prinaša ustreljeno divjad k lovcu: goniči in prinašalci / zlati, gladkodlaki prinašalec
SSKJ²
prinašálka -e [prinašau̯ka] ž (ȃ)
ženska, ki kaj prinaša, prinese: prinašalka vode
SSKJ²
prinášanje -a s (ȃ)
glagolnik od prinašati: prinašanje vode / prinašanje novic
♦ lov. naučiti psa prinašanja
SSKJ²
prinášati -am nedov. (ȃ)
1. z nošenjem spravljati na določeno mesto: prinašati drva, vodo; kurir prinaša pošto / prinašati bolniku hrano / prinašati otrokom darila ob prihodu jim jih dajati
// z nošenjem spravljati kaj kam z določenim namenom: prinašati na trg zelenjavo
2. z delovanjem povzročati, da kaj kam pride zlasti po vodi, zraku: tok je prinašal hladno vodo; veter prinaša dim, smrad / ta veter prinaša dež
3. nav. ekspr. prihajati h komu z namenom povedati mu kaj: prinašal jim je novice; prinašam ti njihove pozdrave / pogosto jim je prinašal podatke, obvestila jih obveščal, jim poročal
// z objavo posredovati: časopis prinaša vrsto zanimivosti / revija prinaša članke z različnih področij v njej so objavljeni članki
4. povzročati, da kaj nastane, se pojavi: gospodarski razvoj prinaša veliko novosti; neusklajeni predpisi prinašajo zmedo
// povzročati, da je kdo deležen česa: otrok jim prinaša srečo in skrbi; trdili so, da jim prinašajo kulturo / pog. to delo prinaša dosti denarja s tem delom se dosti zasluži; trgovina mu prinaša izgubo s trgovino ima
● ekspr. prinašati komu kaj na uho pripovedovati, kar se ne bi smelo; nižje pog. davkarijo okrog prinašati goljufati, varati
SSKJ²
prínc -a m (ȋ)
1. član vladarske družine, ki ne vlada: danski princ; bogat je kot princ / v pravljicah začarani princ
● ekspr. tam je srečala princa svojih sanj izredno lepega, dobrega moškega
2. tip nemškega osebnega avtomobila znamke NSU: kupiti princa; voznik princa je povzročil prometno nesrečo
SSKJ²
prínceps -a m (ȋ)
zgod. naslov za rimske vladarje od Avgusta do Dioklecijana: priznavati oblast princepsa; prvi državljan, veliki svečenik in princeps
SSKJ²
princés -- v prid. rabi (ẹ̑)
obrt., navadno v zvezi princes kroj, obleka kroj, obleka, ki ima sprednji in zadnji del iz treh kosov: princes kroj; princes obleka
SSKJ²
princésa -e ž (ẹ̑)
članica vladarske družine, ki ne vlada: kralj in njegovi princesi
● ekspr. ne misli, da boš dobil princeso iz pravljice izjemno lepo, dobro žensko (za ženo)
// prinčeva žena: princ in princesa
SSKJ²
princésinja -e ž (ẹ̑)
star. princesa: princesinje in vojvodinje
SSKJ²
princésji -a -e prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na princese: princesje vedenje / knjiž. princesja obleka princes obleka
SSKJ²
princéska -e ž (ẹ̑)
manjšalnica od princesa: majhna modrooka princeska
SSKJ²
princéza -e ž (ẹ̑)
star. princesa: kralj in princeze
SSKJ²
princézinja -e ž (ẹ̑)
star. princesa: princezinja s spremstvom
SSKJ²
princíp -a m (ȋ)
1. kar kdo sprejme, določi za usmerjanje svojega ravnanja, mišljenja; načelo: držati se principov; odstopati od svojih principov; ravnati po moralnih principih; ima trdne principe / vzgojni principi; princip postopnosti, razumljivosti / knjiž., ekspr. vztrajati do konca, je njegov življenjski princip življenjsko vodilo, geslo / princip avtoritete; princip enakosti / biti iz principa proti predlogu
// kar se sprejme kot osnova, vodilo za opravljanje kakega dela, delovanja: zgodovinski metodološki princip; ta način slikanja si je postavil za svoj umetniški princip
2. zakonitost, pravilo v znanosti: princip ohranitve energije; princip akcije in reakcije; princip dialektičnega mišljenja; princip relativnosti
♦ filoz. princip protislovja po katerem se kakemu predmetu istočasno in v istem pomenu ne moreta pripisati lastnosti, ki se izključujeta; princip vzročnosti po katerem ima vsak pojav določen vzrok
3. način delovanja, funkcioniranja česa: princip delovanja tega stroja je bil znan že pred mnogimi leti; uporabiti princip centralnega gretja / naprava deluje na, po principu rakete
4. v prislovni rabi, v zvezi v principu poudarja bistveno, osnovno, ne glede na posameznosti, podrobnosti; v načelu: s predlogom so v principu vsi soglašali; to je bilo v principu sprejeto že prej
● ekspr. iz principa ne grem s teboj brez utemeljenega vzroka; ekspr. on je mož principov ravna v skladu s svojim nazorom, prepričanjem, ne glede na trenutne razmere, koristi
SSKJ²
principál -a m (ȃ)
lastnik podjetja; podjetnik: principal tiskarne; principal in njegovi uslužbenci
♦ glasb. osnovni orgelski register z ostrim tonom
SSKJ²
principát -a m (ȃ)
zgod. vladavina s skoraj neomejeno oblastjo rimskega vladarja od cesarja Avgusta do Dioklecijana: doba principata
SSKJ²
principiálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. načelen: odstopati od principialnih stališč / dati nekaj principialnih pripomb; principialna razprava teoretična
    principiálno prisl.:
    principialno zavračati take poskuse
SSKJ²
principiálnost -i ž (ȃ)
knjiž. načelnost: omejevati se le na teoretično principialnost / principialnost politike
SSKJ²
prínčev -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na princa: prinčev grad
♦ agr. prinčevo jabolko podolgovato jabolko z rdečimi progami
SSKJ²
prínčevski -a -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na prince: prinčevske navade / prinčevski naslov
2. ekspr. bogat, razkošen: živi prinčevsko življenje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prinesítelj -a m (ȋ)
kdor kaj prinaša, prinese: prinesitelj hranilne knjižice
SSKJ²
prinesník tudi prinêsnik -a m (í; ȇ)
zastar. prinašalec: prinesnik pisma
SSKJ²
prinêsti -nêsem dov., prinésel prinêsla (é)
1. z nošenjem spraviti na določeno mesto: prinesti orodje; prinesel je stol iz sobe; prinesti na glavi, v košari; prinesti s težavo, naskrivaj / prinesti pismo; osebno prinesti vabilo / konji so prinesli težke tovore; ekspr. čoln ga je prinesel na nasprotni breg s čolnom se je pripeljal / prinesti jesti, piti; nazadnje so jim prinesli kavo postregli s kavo / otrokom je vedno kaj prinesel ob prihodu dal; prinesel ji je šopek rož / pog. prinesel je slabo oceno dobil je; pog. profesor je zahteval, naj učenec prinese podpis staršev naj starši podpišejo; vse potrebne stvari so prinesli s seboj so imeli; pog. knjigo moraš prinesti nazaj vrniti
// z nošenjem spraviti kaj kam z določenim namenom: prinesti mlet; prinesel je aparat v popravilo; prinesti pridelke naprodaj
2. z delovanjem povzročiti, da kaj kam pride zlasti po vodi, zraku: tok je prinesel na breg veje; veter je prinesel dim, oddaljeno šumenje slapa / sivi oblaki so prinesli sneg
// pog., ekspr. povzročiti, da kdo zlasti nepričakovano pride: kaj te je prineslo tako zgodaj; prineslo ga je srečno naključje / mrak ga je prinesel v mraku je prišel; kateri hudič te je prinesel ob tej uri ni prav, da si prišel ob tej uri; brezoseb. ravno zdaj ga je moralo prinesti tod mimo
3. nav. ekspr. priti h komu z namenom povedati mu kaj: prinesel mu je žalostno novico; prinesli so jim pozdrave (od) prijateljev
// z objavo sporočiti: časopis je prinesel najvažnejše dnevne novice / revija je prinesla več člankov s tega področja v njej je objavljenih; publ. tisk ni o tem še nič prinesel poročal
4. povzročiti, da se kaj pojavi tam, kjer prej ni bilo: rastlino so prinesli v Evropo v srednjem veku / to bolezen so prinesli priseljenci
5. povzročiti, da kaj nastane, se pojavi: hitra industrializacija je prinesla veliko novih izdelkov; izboljšave niso prinesle bistvenega napredka / starost prinese tegobe
// povzročiti, da je kdo deležen česa: življenje ji je prineslo veliko gorja, skrbi; prinesel jim je nesrečo, radost / pog. nastopanje mu je prineslo dosti denarja z nastopanjem je zaslužil, dobil
● dedek Mraz mu je prinesel sanke dal; dobil jih je ob novem letu; nevesta je dosti prinesla k hiši imela je veliko doto; vulg. vse mu mora prinesti k riti zelo mu mora streči; ekspr. prinesti komu kaj na nos, na ušesa povedati, kar se ne bi smelo; ekspr. to značilnost je prinesel s seboj na svet se je z njo rodil; ekspr. boš že še prinesel v moj mlin še boš potreboval mojo pomoč; ekspr. prinesti vse na krožniku, pladnju omogočiti, da kdo brez truda kaj doseže; nižje pog. zamujeno noter prinesti nadomestiti; nižje pog. okrog te je prinesel ogoljufal, prevaral; preg. ena lastovka ne prinese pomladi iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi; preg. izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese v sili se izkoristi kakršnokoli opravičilo
    prinesèn tudi prinešèn -êna -o:
    na mizo prinesene jedi; od drugod prinesene rastline
SSKJ²
prinòs -ôsa m (ȍ ó)
publ. pridelek na določenem zemljišču v določenem obdobju; donos: povečati prinos pšenice
● zastar. knjiga je lep prinos k našemu slovstvu prispevek
SSKJ²
prinôsen -sna -o prid. (ó ō)
pravn., v zvezi prinosni dolg dolg, pri katerem mora dolžnik dolžno vsoto sam prinesti upniku: prinosni in iskalni dolg
SSKJ²
prinosílo -a s (í)
lov. predmet, ki se uporablja za vajo v prinašanju ustreljene divjadi:
SSKJ²
prinôsnik tudi prinosník -a m (ȏ; í)
prinašalec: obveznica je na ime prinosnika
SSKJ²
prinóžen -žna -o prid. (ọ̄)
ki je, se nahaja pri nogah: prinožni kamen na grobu
♦ vet. prinožna stoja stoja pri živalih z ravnimi, spodaj primaknjenimi nogami
SSKJ²
prinožênje -a s (é)
glagolnik od prinožiti: odnoženje in prinoženje
SSKJ²
prìnožíca -e ž (ȉ-í)
nav. mn., zool. nečlenast izrastek na obročkih kolobarnikov:
SSKJ²
prinožíti -ím dov., prinóžil (ī í)
šport. dati, pritegniti nogo k tisti, ki ostane na mestu: odnožiti in prinožiti
SSKJ²
prínt -a m (ȋ) pog.
1. s tiskalnikom natisnjeno besedilo, slika; iztis: označiti podatke na printu; avtorsko podpisani printi
2. na različne podlage natisnjena slika kot umetniško delo: print na platnu, foliji
SSKJ²
príntati -am nedov. (ȋ) pog.
tiskati, navadno rezultate računalniške obdelave: printali so predlogo za novo sliko; printati dokument, izroček
// tiskati sploh: printati denar
SSKJ²
prínter -ja m (ī)
elektr. del računalnika, ki tiska rezultate obdelave; tiskalnik: natisniti s printerjem / laserski printer
SSKJ²
prinúditi -im dov., prinújen in prinúden (ū ȗ)
zastar. prisiliti: razmere so ga prinudile, da je to storil
SSKJ²
priobálen -lna -o prid. (ȃ)
ki je, se nahaja pri obali: živali v priobalnem morju / publ. priobalne občine obalne
SSKJ²
prióbčati -am nedov. (ọ́)
(večkrat) delati, povzročati, da kaj izide v časopisu, knjigi; objavljati: priobčati dela mladih avtorjev
● zastar. rad jim je priobčal svoja doživetja pripovedoval o njih
SSKJ²
priobčeválec -lca [priopčevau̯ca in priopčevalca] m (ȃ)
zastar. pripovedovalec: priobčevalcu niso oporekali
SSKJ²
priobčeváti -újem nedov. (á ȗ)
(večkrat) delati, povzročati, da kaj izide v časopisu, knjigi; objavljati: priobčevati članke in razprave / radi so mu priobčevali vse, kar je pošiljal uredništvu
● zastar. stvari je premalo previdno priobčeval prizadetim pripovedoval, sporočal
SSKJ²
priobčítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od priobčiti: odkloniti priobčitev recenzije / nove priobčitve neznanega avtorja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prióbčiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
narediti, povzročiti, da kaj izide v časopisu, knjigi; objaviti: urednik je priobčil članek na prvi strani časopisa / mladi pesnik je priobčil tudi nekaj sonetov
● zastar. priobčiti znancem veselo novico povedati, sporočiti
    prióbčen -a -o:
    v reviji priobčena novela
SSKJ²
priobčljív -a -o prid. (ī í)
zastar. izrazljiv: težko priobčljive misli
SSKJ²
priobčljívost -i ž (í)
zastar. izrazljivost, izraznost: zahtevati večjo priobčljivost jezika; priobčljivost umetnosti
SSKJ²
priokús -a m (ȗ)
1. dodaten, za jed, snov neznačilen okus: smetana iz svežega mleka je brez priokusov; voda v gumijasti posodi dobi neprijeten priokus; vino je imelo priokus po zemlji
// ekspr., s prilastkom dodatna sestavina, značilnost: občutiti sovraštvo s priokusom ljubezni
● ekspr. pisateljeva ironija je dobila trpek priokus je postala nekoliko trpka; publ. opera je ohranila nekaj baročnega priokusa značilnosti
2. knjiž. okus, občutek: zbudil se je z neprijetnim priokusom v ustih; pren. razšla sta se z grenkim priokusom
SSKJ²
príolov -a -o prid. (ȋ)
agr., v zvezi priolov delišes in Priolov delišes zelenkasto rumeno jesensko jabolko s sladko kiselkastim mesom, ki ga je vzgojil Priol: kilogram priolovega delišesa
SSKJ²
prión -a m (ọ̑) nav. mn., med.
beljakovinski povzročitelj spongiformne encefalopatije pri sesalcih: patogeni prioni se združujejo v skupke in poškodujejo možgane; okužiti se s prioni; prenos, prisotnost, vsebnost prionov; sestava prionov
SSKJ²
prionegáviti -im dov. (á ȃ)
ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža dovršno dejanje, ki je znano, a se noče, ne more imenovati: prionegavil ji je otroka; prionegavili so ga do izjave pripravili, prisilili
SSKJ²
priónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na prione: prionski gen, protein; prionski test; prionske bolezni; prionska hipoteza, teorija
SSKJ²
príor -ja m (ȋ)
rel. predstojnik večjega samostana, zlasti dominikanskega, kartuzijanskega: postati prior
SSKJ²
prioráti -ôrjem in -órjem dov., priôrji priorjíte; priorál (á ó, ọ́)
1. z oranjem priti: priorati do meje, na konec njive
2. dodatno, zraven zorati: na robu njive je prioral še eno brazdo / prioral (si) je dve brazdi sosedovega sveta
SSKJ²
prioritéta -e ž (ẹ̑)
knjiž. prednost: obdržati, uživati prioriteto / pri dodeljevanju štipendij zagotoviti prioriteto najuspešnejšim študentom / dajati prioriteto elektroenergetskim objektom; dogovorili so se, katera področja bodo imela prioriteto
SSKJ²
prioritéten -tna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. prednosten: imeti prioritetni položaj / prioritetna lestvica; sestaviti prioritetno listo / prioritetne naloge; prioritetna panoga gospodarstva
SSKJ²
priostrênost -i ž (é)
značilnost priostrenega: priostrenost gorskih grebenov / knjiž. satirična priostrenost pesmi
SSKJ²
priostrítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od priostriti: priostritev kolov; priostritev roba / skrajna priostritev tragičnih nasprotij
SSKJ²
priostríti -ím dov., prióstril (ī í)
1. narediti bolj ostro, koničasto: priostriti konico / priostriti nož nabrusiti
// dati čemu koničasto obliko: nasekal je kole in jih priostril; palico je na enem koncu priostril
2. knjiž. narediti kaj vsebinsko bolj opredeljeno, izdelano: priostriti značajske poteze junakov / idejno priostriti konec pesmi poudariti
3. nav. ekspr. narediti kaj (bolj) strogo: nekatere besede je priostril; s tem je hotel priostriti kritiko tedanjih razmer / trpljenje mu je priostrilo poteze na obrazu
4. knjiž. napraviti bolj sposobnega za sprejemanje dražljajev; izostriti: priostriti sluh / priostriti človeku čut za sočloveka / priostril je pogled pogledal je bolj pozorno
5. nav. ekspr. povečati, okrepiti: priostriti razdor; boj za zemljo se je še priostril / priostriti duhovitost v satiro
● pes je priostril ušesa jih postavil v pokončen položaj
    priostrèn -êna -o:
    priostren ton polemike; priostrene prekle
SSKJ²
priostrováti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati bolj ostro, koničasto: priostrovati konico svinčnika; priostrovati z nožem
2. nav. ekspr. večati1, krepiti: vprašanje beguncev priostruje nasprotje med državama
SSKJ²
pripádanje -a s (ā)
glagolnik od pripadati: pripadanje zemlje obdelovalcu / pripadanje določeni državi, narodu
SSKJ²
pripádati -am nedov. (ā ȃ)
1. biti določen, namenjen komu po določenih pravilih, normah: nagrada pripada najboljšemu; njemu pripada polovica dediščine / oblast pripada ljudstvu; borijo se za pravice, ki jim pripadajo
2. biti last koga: to zemljišče pripada njegovi družini / obravnavano ozemlje že dolgo pripada Sloveniji ima Slovenija / te besede so pripadale neznanemu moškemu je izgovoril neznan moški / ta štiri okna pripadajo njihovemu stanovanju spadajo k njemu
3. biti vključen v kako skupnost: pripadati malemu narodu, delavskemu razredu / on ne pripada nobeni stranki ni član nobene stranke; pripadati tajnemu združenju / pisatelj pripada mladi generaciji / pripadati določeni veri
4. biti podrejen komu, odvisen od koga: tlačan je pripadal svojemu gospodarju; nekdaj je žena v celoti pripadala možu
// biti zelo vdan komu, navezan na koga: ni hotela pripadati nikomur; želela mu je pripadati za vse življenje / ekspr. še dolgo po preselitvi je pripadal rojstnemu kraju
● publ. prihodnost pripada raketam v prihodnosti se bo pomen raket povečal
    pripadajóč -a -e:
    vsem so razdelili pripadajoče jim količine živil; tej državi pripadajoče pokrajine
SSKJ²
pripádnica -e ž (ȃ)
1. ženska, ki je vključena v kako skupnost: pripadnica slovenskega naroda / ekspr. pripadnica ženskega spola ženska / publ. sestanek pripadnic neuvrščenega sveta neuvrščenih držav
2. ženska, ki deluje v enotah državne, javne varnosti: pripadnice vojaških enot
3. pristašinja, zagovornica: pripadnica gibanja za žensko enakopravnost
SSKJ²
pripádnik -a m (ȃ)
1. kdor je vključen v kako skupnost: sodelovanje med pripadniki različnih narodov; pripadnik plemstva, delavskega razreda / ugotavljati značilnosti tipičnih pripadnikov posameznih rastlinskih vrst predstavnikov
2. kdor deluje v enotah državne, javne varnosti: pripadnik armade, policije, teritorialnih enot / med vojno je bil pripadnik partizanskih enot
3. pristaš, zagovornik: nauk je kmalu dobil veliko pripadnikov; pripadnik dogmatizma
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pripádništvo -a s (ȃ)
pripadnost: državno, narodno pripadništvo / pripadništvo ideji
SSKJ²
pripádnost -i ž (ā)
dejstvo, da kdo, kaj pripada čemu: pripadnost ozemlja naši državi / javno izražati svojo narodno pripadnost; pripadnost k delavskemu razredu / jezikovna, politična, verska pripadnost / pripadnost fevdalnemu gospodu
SSKJ²
pripádnosten -tna -o (ā)
pridevnik od pripadnost: pripadnostna zavest
SSKJ²
pripahníti in pripáhniti -em, tudi pripáhniti -em dov. (ī á; á ā)
zastar. zapahniti, zapreti: pripahniti oknice
SSKJ²
pripájati -am nedov. (ā)
delati, da postane kaj sestavni del česa: državi so pripajali vedno nova ozemlja
SSKJ²
pripálica -e ž (ȃ)
knjiž. pripeka, vročina: popoldanska pripalica
SSKJ²
pripalíti in pripáliti -im, in pripáliti -im dov. (ī á; á)
1. star. prismoditi: pripaliti žgance; jed med kuhanjem mešamo, da se ne pripali
2. zastar. prižgati: pripaliti svečo / pripaliti (si) cigareto
3. zastar. udariti: pripalil ga je z gorjačo
    pripáljen -a -o
    1. deležnik od pripaliti: pripaljen fižol
    2. zastar. neumen, omejen: fant je malo pripaljen / kaj si pripaljen
SSKJ²
pripásati -pášem dov. (ȃ)
1. narediti, da je kaj nameščeno okrog pasu: pripasati komu revolver, sabljo / pripasati predpasnik
2. pripeti, privezati z varnostnim pasom: pripasati potnike na sedeže / pripasati se z varnostnim pasom
SSKJ²
pripasováti -újem nedov. (á ȗ)
delati, da je kaj nameščeno okrog pasu: hitel je pripasovati meč; pripasoval si je oselnik, da bi šel kosit
SSKJ²
pripásti1 -pádem dov., stil. pripàl pripála (á ā)
1. postati last koga: četrtina dediščine je pripadla njemu / po tej pogodbi je to ozemlje pripadlo Jugoslaviji bilo priključeno k njej
2. publ. biti dodeljen, dan: pripadla mu je naloga, da stvar razišče
SSKJ²
pripásti2 -pásem dov. (á)
pasoč prignati: pastir je pripasel ovce do staje; pren., ekspr. veter je pripasel čredo oblakov nad vas
    pripásti se 
    pasoč se priti: krava se je pripasla do njive s koruzo; jelen se je pripasel do jase
SSKJ²
pripazíti in pripáziti -im dov. (ī á ȃ)
popaziti: pripaziti na hišo; malo pripazi, da kdo ne pride
SSKJ²
pripázka -e ž (ȃ)
knjiž. opazka, pripomba: s to pripazko je končal svoj govor
SSKJ²
pripečátiti -im dov. (á ȃ)
s pečatom pritrditi: pripečatiti listek na pošiljko
● pog. če ne boš tiho, ti bom eno pripečatil te bom udaril
SSKJ²
pripêči -pêčem dov., tudi pripekó; pripêci pripecíte; pripékel pripêkla (é)
1. dodatno, zraven speči: pripeči dva hlebca; ob kruhu je pripekla še štrukelj
2. začeti (močneje) peči: poletno sonce je že zgodaj pripeklo
SSKJ²
pripeháti -ám [pripəhati] dov. (á ȃ)
nav. ekspr. s pehanjem, suvanjem spraviti kam: pripehali so ga do vrat; brezobzirno so jih pripehali iz hiše
    pripeháti se 
    1. suvaje priti skozi množico ljudi: pripehal se je do izhoda
    // s težavo priti: komaj so se pripehali do vrha; reševalci so se šele po nekaj urah pripehali do ponesrečenca
    2. s prizadevanjem, trudom priti do česa: pripehati se do bogastva, posestva
SSKJ²
pripéka -e ž (ẹ̑)
zelo visoka temperatura zaradi gretja, sijanja sonca: pripeka je postajala vedno hujša; trava je porumenela od pripeke; opoldanska, poletna pripeka / zavarovati rastline pred pripeko pred vročimi sončnimi žarki / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: ob taki pripeki človek komaj diha; delati v pripeki / stati na pripeki / sončna pripeka
SSKJ²
pripékanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od pripekati: pripekanje sonca
SSKJ²
pripékati -am nedov. (ẹ̑)
navadno v zvezi s sonce oddajati, dajati zelo močno toploto: sonce že nekaj dni pripeka / ekspr. vročina je pripekala vroče je bilo; brezoseb. hudo, ekspr. neusmiljeno pripeka
    pripekajóč -a -e:
    pripekajoče sonce
SSKJ²
pripeketáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́)
peketaje priti: konji so pripeketali na dvorišče / ekspr. pripeketala je mimo v visokih petah prišla
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pripeljáti -péljem tudi -ám dov., pripêlji pripeljíte; pripêljal (á ẹ̄, ȃ)
1. z vozilom, prevoznim sredstvom spraviti na določeno mesto: pripeljati potnike, tovor; pripeljal je voz listja domov; premog so mu pripeljali s kamionom; ko so ga pripeljali v bolnišnico, je bil že v nezavesti / avtobus je štirikrat pripeljal delavce; s katerim vlakom se boš pripeljal
// vozeč spraviti na določeno mesto: pripeljati avtomobil na servis, v garažo; pripelji voz sem
2. nepreh. premikajoč se priti: avtobus bo kmalu pripeljal; na postajo je pripeljal vlak
// priti vozeč vozilo: voznik je pripeljal s preveliko hitrostjo; ko je pripeljal mimo, je zatrobil
3. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam pride: pripeljala je fanta domov; ženo in hčer bo pripeljal s seboj / pripeljati otroke iz vrtca; pripeljati učence na ogled muzeja; po dveurni hoji jih je pripeljal na vrh hriba / kažipot ga je pripeljal v gorsko vas
// narediti, povzročiti, da pride kdo pod nadzorstvom na določeno mesto: ukazal ga je pripeljati predse; večkrat pobegne, pa ga pripeljejo nazaj / pripeljite mi konja iz hleva priženite
// nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo kam pride sploh: lakota je pripeljala ptice bliže naselij; ljubezen ga je pripeljala pod njeno okno
4. omogočiti komu, da kaj odkrije, spozna: prstni odtisi so jih pripeljali morilcu na sled / z dobrimi nasveti ga je pripeljal do pravilne rešitve / kaj te je pripeljalo na to misel
5. narediti, povzročiti, da pride kdo v stanje, kot ga določa samostalnik: brezdelje ga je pripeljalo v revščino; goljufanje ga je pripeljalo v težaven položaj / boemsko življenje ga je pripeljalo v smrt
// narediti, povzročiti nastop stanja, dejanja, kot ga določa samostalnik: žalitve so pripeljale do prepira, tožbe / vse to je pripeljalo do vojne / publ. pogovori so pripeljali do podpisa skupne izjave po pogovorih so dali skupno izjavo
// narediti, da kaj doseže določeno stopnjo: tako sklepanje je pripeljalo do absurda; pripeljati dogajanje do največje napetosti
● publ. četrta etapa dirke jih je pripeljala na gorsko sedlo v četrti etapi dirke so prišli na gorsko sedlo; ekspr. kaj te je pripeljalo k nam zakaj, s kakšnim namenom si prišel; publ. taka politika jih je pripeljala v družbo neuvrščenih zaradi take politike so se vključili med neuvrščene države; pog. pripeljati komu klofuto dati komu klofuto; pog. tako mu je pripeljal, da se je kar zasukal močno ga je udaril; ko je pripeljal ženo v hišo, je začel delati po svoje ko se je poročil (na dom); ekspr. le kam bo to pripeljalo to se ne bo dobro končalo; ekspr. pogajanja o ustavitvi bojev niso pripeljala nikamor niso bila uspešna; ljubezen do petja ga je pripeljala k zboru zaradi nje se mu je pridružil
    pripeljáti se ekspr.
    prileteti z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili: divji petelin se je pripeljal na bukev
    ●     padel je po strmini in se pripeljal prav v dolino pridrsel
    pripelján -a -o:
    do absurda pripeljan spor; pripeljano blago; to je pripeljano od drugod
SSKJ²
pripéniti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑)
peneč se priteči: val se je pripenil po peščenem bregu
SSKJ²
pripenjálček -čka [pripenjau̯čək tudi pripenjalčək] m (ȃ)
knjiž. risalni žebljiček: pripeti list s pripenjalčki
SSKJ²
pripenjálen -lna -o prid. (ȃ)
s katerim se pripenja: pripenjalna priprava, veriga
SSKJ²
pripenjálo -a s (á)
priprava za pripenjanje: pripenjalo je delovalo avtomatično
SSKJ²
pripénjanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od pripenjati: pri pripenjanju šopka se ji je tresla roka; priprava za pripenjanje perila / obvezno pripenjanje z varnostnim pasom
SSKJ²
pripénjati -am nedov. (ẹ̑)
1. pritrjevati, nameščati z iglo, zaponko: pripenjati okraske; pripenjati dekletom rože v lase; pripenjati si nakit / pripenjati z iglo, zaponko
● ekspr. pripenjati oči na kaj nepremično gledati kaj
// pritrjevati, nameščati s kako pripravo sploh: pripenjati živino k jaslim; pripenjati se z varnostnim pasom / leto za letom pripenja čoln na istem kraju / pripenjati kapuco na plašč; pripenjati si ostroge
2. ne dokončno, le nekoliko pritrjevati: pripenjati rob krila z redkimi šivi
3. prilagati elektronski dokument elektronskemu sporočilu, navadno pismu: pripenjati datoteke / pripenjati fotografijo (k) elektronskemu sporočilu
SSKJ²
pripésniti -im dov. (ẹ̑)
knjiž. dodatno, zraven spesniti: nekaj verzov je izpustil in pripesnil druge
● knjiž. legenda mu je pripesnila vrsto vrlin dodala, prisodila
SSKJ²
pripešáčiti -im dov. (á ȃ)
nav. ekspr. priti peš: drug za drugim so pripešačili do vasice, na cilj; pripešačiti iz mesta
SSKJ²
pripétek -tka m (ẹ̑)
elektronski dokument, priložen elektronskemu sporočilu, navadno pismu; priponka: podrobnejše informacije so v pripetku; dodajanje pripetka
SSKJ²
pripéti1 -pnèm dov., pripél; nam. pripét in pripèt (ẹ́ ȅ)
1. pritrditi, namestiti z iglo, zaponko: pripeti komu nagelj, šopek; pripeti nakit; pripeti z bucikami vzorec na tkanino; pripeti si uhane / pripeti lase z lasno sponko
// pritrditi, namestiti s kako pripravo sploh: pripeti vola k vozu; pripeti psa na verigo; pripeti se z varnostnim pasom / pripeti jadralno letalo z vrvjo k motornemu letalu; pripeti si meč / ptička je pripela gnezdo v rogovilo; pren. zemlja ga je pripela nase
2. ne dokončno, le nekoliko pritrditi: rob krila je samo pripela; pripeti desko z nekaj žeblji
3. priložiti elektronski dokument elektronskemu sporočilu, navadno pismu: sporočilu je pripela fotografijo s piknika
    pripét -a -o:
    na klobuku ima pripete tri značke; čutila se je kakor pripeta na to zemljo; besedilo je v pripeti datoteki
SSKJ²
pripéti2 -pôjem dov., pripój pripójte tudi pripôj pripôjte; pripél (ẹ́ ó)
1. pojoč priti: po cesti pripoje mlad fant; domov je pripel
2. ekspr. s petjem, prepevanjem priti do česa: pela je tako dolgo, da je pripela dovolj denarja za hrano; pripeti si slavo
SSKJ²
pripetíti se -ím se dov., pripétil se (ī í)
nav. 3. os. izraža zlasti nepričakovano navzočnost dejanja, dogodka v stvarnosti: pripovedovati o dogodkih, ki so se pripetili pred nedavnim; pripetila se je huda nesreča; vede se, kot da se ni nič pripetilo / pripetilo se mu je nekaj čudnega, nenavadnega, strašnega / ni se mu še pripetilo, da bi pozabil zakleniti vrata še nikoli jih ni pozabil zakleniti
● ekspr. živemu človeku se vse pripeti, mrtvemu pa samo jama dokler je človek živ, lahko doživi zelo različne stvari
SSKJ²
pripetljáj -a m (ȃ)
kar se pripeti: pripovedovati o pripetljajih s poti; neljub, nepredviden pripetljaj; spominjati se razburljivih pripetljajev iz mladosti / ekspr. po mnogih pripetljajih je letalo srečno pristalo zapletih
SSKJ²
pripétost -i ž (ẹ̑)
stanje pripetega: pripetost las; pren. zanj je značilna bolestna pripetost na ženske
SSKJ²
pripèv in pripév -éva m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
1. glasb. besedilo z melodijo, ki se v pesmi redno ponavlja zlasti na koncu verza ali kitice; refren: peti pripev; pesem z veselim pripevom
2. lit. besedilo, ki se v pesmi redno ponavlja zlasti na koncu verza ali kitice: pripev pri gazeli; pren., ekspr. to je stalni pripev njihovih napadov
SSKJ²
pripévati -am nedov. (ẹ́)
zraven, spremljajoč koga peti: prisluhnili so pesmi in začeli pripevati; polglasno pripevati / ekspr. njegovi harmoniki je pripevala sosedova; pren., ekspr. čutila je, kakor da ji pripeva vse vesolje
SSKJ²
pripévek -vka m (ẹ̑)
knjiž. refren: od pesmi se je spominjal samo pripevka
SSKJ²
pripíhati -am dov., tudi pripihájte; tudi pripihála (í)
1. s pihanjem spraviti kam: pripihati balonček iz ene sobe v drugo / burja je pripihala sneg zaradi burje je začelo snežiti
● ekspr. kakšen veter te je pripihal k nam iz kakšnih razlogov, vzrokov si prišel
// pihajoč se pojaviti: nenadoma je pripihal močen veter; od severa je pripihala burja
2. ekspr. prisopihati: komaj je pripihal do sobe / vlak je že pripihal pripeljal
SSKJ²
pripihljáti -ám dov. (á ȃ)
pihljajoč se pojaviti: z morja je pripihljal svež veter
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pripíra -e ž (ȋ)
grad. stična ploskev med vratnim, okenskim krilom in podbojem, okvirom: vrata s pripiro; okno z dvojno pripiro / okenska pripira
SSKJ²
pripirálen -lna -o prid. (ȃ)
teh., navadno v zvezi pripiralna loputa loputa, ki duši, zmanjšuje tok plina, tekočine: odpreti, pripreti pripiralno loputo
SSKJ²
pripíranje -a s (ī)
glagolnik od pripirati: pripiranje oken, vrat / pripiranje oči
SSKJ²
pripírati -am nedov. (ī ȋ)
1. ne popolnoma zapirati: pripirati okna, vrata / pripirati veke / pripirati oči
2. pravn. začasno odvzemati prostost zaradi kazenskega postopka: policija je začela pripirati nasilne protestnike
● ekspr. žirija je priprla eno oko ni ravnala strogo, načelno
♦ čeb. pripreti matico za določen čas ji preprečiti ali omejiti zaleganje
● ekspr. pripirati oči pred dejstvi ne hoteti jih spoznati, priznati
SSKJ²
pripíren -rna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na pripiro ali pripiranje: pripirna reža je prevelika / pripirna letev
♦ teh. pripirna loputa loputa, ki duši, zmanjšuje tok plina, tekočine
SSKJ²
pripís -a m (ȋ)
1. kar se pripiše zlasti na koncu kakega besedila: dodati pripis; bratovo pismo z materinim pripisom; listina s pripisom
2. glagolnik od pripisati: pripis pojasnila / pripis obresti
SSKJ²
pripísati in pripisáti -píšem dov., pripíšite (í á í)
1. dodatno, zraven napisati: pripisati pripombo; pripisati nekaj vrstic k pismu / pripisati obresti h glavnici povečati jo za obresti
2. z dajalnikom izraziti, imeti mnenje, da je kdo
a) povzročitelj, storilec česa: rop so pripisali skupini mladoletnikov; nihče mu ne bi pripisal takega ravnanja / anonimno pismo so pripisali njej / njegovo ravnanje lahko pripišemo neizkušenosti
b) nosilec kake lastnosti: pripisali so mu neiskrenost, nedelavnost; njemu ne bi pripisal, da je strahopeten / članku ni mogoče pripisati nestrokovnosti; pripisati knjigi večji pomen, kot ga ima v resnici
● ekspr. to pripiši kar sam sebi, na svoj račun sam si kriv
    pripísan -a -o:
    pripisane oznake / kot opomba pozneje pripisano [P. p.]
SSKJ²
pripísek -ska m (ȋ)
pripis: pripisek na koncu sestavka
SSKJ²
pripískati -am dov., tudi pripiskála (í)
1. piskajoč priti: pripiskali in pripeli so na oder / mimo je pripiskal vlak pripeljal
2. s piskanjem priklicati, privabiti: dolgo je piskal, pa svojih fantov ni mogel pripiskati
♦ lov. pripiskati srnjaka
SSKJ²
pripisováti -újem nedov. (á ȗ)
1. dodatno, zraven pisati: pripisovati opombe na rob knjige / pripisovati obresti h glavnici povečevati jo za obresti
2. z dajalnikom izražati, imeti mnenje, da je kdo
a) povzročitelj, storilec česa: pesem so pripisovali rojaku / vso krivdo so pripisovali njemu / poraz so pripisovali neugodnim okoliščinam
b) da je kdo nosilec kake lastnosti: ljudje so mu pripisovali delavnost, odkritost in poštenost; pripisovali so mu vse najslabše lastnosti / sporazumu pripisujejo velik pomen
SSKJ²
pripíti se -píjem se dov. (í)
1. prisesati se: pet pijavk se je pripilo na njegovo roko
2. zastar. nekoliko se opiti: pili so pomalem in se redko pripili
    pripíti knjiž.
    s pitjem alkoholnih pijač spraviti v določeno stanje: pripil jim je revščino; rad bi si pripil pozabo
    pripít -a -o:
    nikoli ne obleži pijan, pripit pa je velikokrat; odtrgati pripito pijavko
SSKJ²
priplávati -am dov. (ȃ)
plavajoč priti: izpod skale priplava postrv; priplavati do brega / ekspr. na nebo priplava mesec / ekspr. čez travnik je priplaval metulj počasi priletel / ekspr.: z gore je priplaval glas zvonov se je zaslišal; od nekod je priplaval vonj po senu se je razširil
// ekspr. lahkotno, mirno priti: na oder je priplavala baletka
● ekspr. njena slika mu pogosto priplava pred oči pogosto si jo predstavlja; pog., ekspr. ta pa ni po (prežgani) juhi priplaval je bister, prebrisan
SSKJ²
pripláviti -im tudi priplavíti -ím dov., priplávil (ā ȃ; ī í)
prinesti, naplaviti: reka priplavi deske, hlode; valovi so priplavili truplo
SSKJ²
priplazíti se in pripláziti se -im se, in pripláziti se -im se dov. (ī á ȃ; á ȃ)
plazeč se priti: izpod skale se priplazi kača; pren., ekspr. s hriba se je priplazil mrak
// ekspr. brezšumno, pritajeno priti: priplazila sta se v sobo; priplaziti se kakor maček, tat
SSKJ²
priplésati in priplesáti -pléšem dov. (ẹ́ á ẹ́)
plešoč priti: baletka pripleše na oder; priplesala sta do svojih sedežev / ekspr. iz oblakov so priplesale prve snežinke lahkotno se gibajoč, premikajoč pojavile
// ekspr. lahkotno, hitro priti: natakar je priplesal s polnim pladnjem k mizi
SSKJ²
priplêsti -plêtem dov., priplêtel in priplétel priplêtla, stil. priplèl priplêla (é)
1. s pletenjem pritrditi: priplesti protje na drog
2. dodatno, zraven splesti: priplesti ovratnik, žep
SSKJ²
priplèt -éta m (ȅ ẹ́)
začetni pleteni del biča, dolg navadno 30 cm: nov priplet na biču
SSKJ²
priplézati -am dov. (ẹ̑)
plezajoč priti: priplezati do vrha drevesa / priplezati na Triglav
● ekspr. priplezal je do zavidljivega položaja v službi s preračunanim vedenjem, ravnanjem ga je dobil
SSKJ²
priplòd -óda m (ȍ ọ́)
knjiž. prireja, prirastek: priplod goveda; povečati priplod v čredi
SSKJ²
priplúti -plôvem in -plújem dov., tudi priplovíte (ú ó, ú)
1. s plutjem priti: ladja priplove v pristanišče; pripluti na odprto morje
2. knjiž. prileteti: letalo je priplulo z daljnega severa
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pripodíti -ím dov., pripódil (ī í)
podeč narediti, povzročiti, da kdo kam pride: gonjači pripodijo živali v bližino lovcev / v galopu je pripodil konja iz mesta / ekspr. pripodili so jih tja kar z dela pripeljali
    pripodíti se nav. ekspr.
    podeč se priti: v areno se pripodijo klovni; otroci so se pripodili za žogo / pripodili so se temni oblaki / z vseh strani so se pripodili radovedneži prišli
SSKJ²
pripogíb -a m (ȋ)
glagolnik od pripogniti: odzdravljati s pripogibom glave / pri vsakem pripogibu ga zaboli hrbet
SSKJ²
pripogíbanje -a s (ī)
glagolnik od pripogibati: pripogibanje dreves / od pripogibanja jo boli hrbet
SSKJ²
pripogíbati -am in -ljem nedov. (ī)
delati, povzročati, da prihaja zgornji konec česa prožnega bližje k tlom: vihar je pripogibal vrhove dreves; veje se pripogibajo
● ekspr. pripogiba jo žalost zelo je žalostna; zastar. pripogibati oči povešati
    pripogíbati se 
    delati, da prihaja glava, zgornji del telesa navzdol, zlasti naprej: pripogiba se in pobira jabolka / ekspr. ves dan se pripogiba nad šivalnim strojem šiva; telovadec se je naglo pripogibal in vzravnaval je delal predklone
SSKJ²
pripogníti -pógnem tudi -pôgnem dov. (ī ọ́, ó)
narediti, povzročiti, da pride zgornji konec česa prožnega bližje k tlom: pripogniti drevesce, veje / pripogniti komu hrbet / pripognil je glavo, da je lahko vstopil sklonil / ekspr. oče ga je pripognil čez koleno in natepel po zadnji plati ga je položil na koleno z zgornjim delom telesa bližje k tlom; v strahu pripogniti ramena povesiti
● ekspr. bo že prišel pravi, ki te bo pripognil uklonil, si te podredil; pripogniti vogal lista zapogniti
    pripogníti se 
    narediti, da pride glava, zgornji del telesa navzdol, zlasti naprej: pripognil se je in nekaj pobral; zaradi bolečin v križu se ne more pripogniti / zastar.: do tal, nizko se pripogniti komu se prikloniti; pripogniti se h komu, nad koga se skloniti
    pripognívši zastar.:
    zavila ga je tesneje v odejo, pripognivši se globoko k njemu
    pripógnjen tudi pripôgnjen -a -o:
    stopal je pripognjen pod težkim bremenom; prisl.: hoditi pripognjeno
SSKJ²
pripôgniv tudi pripognív prisl. (ó; ȋ)
zastar. sklonjeno, pripognjeno: pripogniv se je bližal hosti / starček se drži pripogniv sključeno
SSKJ²
pripojítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od pripojiti: pripojitev tujega ozemlja
SSKJ²
pripojíti -ím dov., pripójil (ī í)
narediti, da postane kaj sestavni del česa: pripojiti sosednje ozemlje k svoji državi / tej delovni organizaciji so pripojili več manjših
    pripojèn -êna -o:
    na novo pripojene pokrajine
SSKJ²
pripókati -am dov. (ọ́ ọ̑)
ekspr. pokajoč (z bičem) priti, pripeljati: voznik je pripokal mimo s parom konj
SSKJ²
pripolzéti -ím [pripou̯zeti] dov. (ẹ́ í)
polzeč se pojaviti: po licu ji je pripolzela solza
SSKJ²
pripomágati -am, in pripomágati in pripomagáti -am nedov. in dov. (á; á á á)
zastar. pomagati: društvo bo pripomagalo, da obogatimo našo književnost in jezik / nekaj pripomaga tudi rodoviten svet, toda brez pridnosti ne bi bilo nič
SSKJ²
pripómba -e ž (ọ̑)
1. izražena misel, mnenje, ki kaže navadno kritičen odnos do česa: če ima kdo kako pripombo, naj jo pove; sporočiti svoje pripombe k načrtu; upoštevati pripombe kupcev; koristna, kritična, neprimerna pripomba / zmeraj daje pripombe, ima kako pripombo kaj pripomni, ugovarja / pripombe letijo nanj opazke; urednikova pripomba opomba
2. kar kdo dodatno, zraven pove: preslišal je pripombo, da je fant že odpotoval
SSKJ²
pripómbar -ja m (ọ̑)
ekspr. kdor (rad) kaj pripomni: nihče ne mara tega pripombarja
SSKJ²
pripómbarstvo -a s (ọ̑)
ekspr. dajanje pripomb, navadno manj pomembnih: zna ločiti poglobljeno kritiko od pripombarstva
SSKJ²
pripomínjati -am nedov. (í)
1. izražati misel, mnenje, ki kaže navadno kritičen odnos do česa: vedno kaj pripominja k njegovemu ravnanju / dov. pripominjam, da moramo to še preveriti
2. dodatno, zraven pripovedovati: pripominjali so, da je to najbolj kulturna dežela v Evropi
SSKJ²
pripómniti -im dov. (ọ̑)
1. izraziti misel, mnenje, ki kaže navadno kritičen odnos do česa: pripomniti kaj k načrtu; ob tem je pripomnil, da morajo trditev prej preveriti; izpil je in pripomnil: odlična slivovka
2. dodatno, zraven povedati: pripomnil je še nekaj besed in odšel; pripomnil je, da ga od takrat ni nikoli več srečal
SSKJ²
pripómnja -e ž (ọ̑)
zastar. pripomba: na list je pripisal svoje pripomnje / preslišal je pripomnjo, da ni nikogar doma
SSKJ²
pripomóč -i in -í ž (ọ̑) zastar.
1. pomoč: brez tuje pripomoči ne more vstati / strokovna pripomoč / prinesti komu pripomoč v denarju
2. pripomoček: uporabi vse pripomoči, da se to ne zgodi
● zastar. edina pripomoč je bila, da na to ni več mislil izhod, rešitev
SSKJ²
pripomóček -čka m (ọ̑)
priprava, snov, ki se uporablja za opravljanje določene dejavnosti, za dosego določenega cilja: uporabljati moderne pripomočke; krtače, krpe in drugi pripomočki za čiščenje; pripomočki za lepotičenje / gospodinjski, ortopedski, tehnični, tiskarski, učni pripomočki; kozmetični, pralni, zdravilni pripomočki
// kar se uporablja, je namenjeno za opravljanje določene dejavnosti, za dosego določenega cilja sploh: zakoni in drugi pripomočki za urejanje medsebojnih odnosov / risanje je pripomoček za nazornejšo razlago / ekspr. nekaterim ženskam se zdijo solze najzanesljivejši pripomoček
SSKJ²
pripomôči -mórem dov., pripomógel pripomôgla (ó ọ́)
v nedoločniku, sedanjiku in deležniku na -l skupaj s čim narediti, povzročiti, da se kaj uresniči, doseže: tudi vi nam lahko pripomorete do zmage, da zmagamo / slabe razmere so pripomogle k taki odločitvi / razburjenje je pripomoglo, da se mu je zdravje poslabšalo vplivalo na to / star. vsi pripomorejo in premaknejo skalo pomagajo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pripòn -ôna m (ȍ ó)
knjiž. vrv, veriga, ki se da konju, govedu okoli sprednjih nog, da se na paši ne more hitro premikati: nadeti konju pripon
SSKJ²
pripóna -e ž (ọ̑)
1. priprava za pripenjanje, privezovanje: pripona se je snela in priklopljeno vozilo je obstalo; privezana žival je nategovala pripono / pripona meča
♦ teh. kabelska pripona za pritrjevanje električnega kabla na varjenec
// navt. vsaka od vrvi, ki varujejo jambor, da se ne prevrne, zlomi: mornarji so nategovali pripone; pripone na jadrnici, ladji / bočne pripone ki pritrjujejo jambor na bok
2. jezikosl. obrazilo ali njegov del, ki stoji za podstavo tvorjene besede: izpeljati prislov s pripono -o; manjšalne, slabšalne pripone / glagolska pripona med podstavo in končnico glagolske oblike
3. rač. zaporedje znakov, ki stoji na koncu imena datoteke za zadnjo piko in označuje ime formata datoteke:
SSKJ²
pripónka -e ž (ọ̑)
1. navadno manjša priprava za pripenjanje: pritrditi kaj s priponko; dragocena srebrna priponka
// majhen, ploščat predmet s podobo, simbolom ali napisom, ki se pripne navadno na obleko: študenti, ki so se udeležili demonstracij, so dobili priponko; pripeti si priponko; nošenje priponk
2. elektronski dokument, priložen elektronskemu sporočilu, navadno pismu: odpreti, poslati priponko; podrobna predstavitev festivala je v priponki; dodajanje priponk
SSKJ²
pripónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na pripono 2: priponski samoglasnik / priponsko obrazilo / priponski glagoli glagoli z glagolsko pripono
SSKJ²
pripòr -ôra m (ȍ ó)
pravn. začasni odvzem prostosti zaradi kazenskega postopka: odrediti za koga pripor; ukaz o priporu / podaljšati pripor / izpustiti iz pripora; odpeljali so ga v pripor priprli so ga; biti v priporu biti priprt
● ekspr. zbolel je in imel deset dni hišnega pripora deset dni ni mogel, smel zapustiti hiše; publ. general je v hišnem priporu nima pravice, možnosti zapustiti hiše zaradi ogrožanja določene oblasti, ureditve
SSKJ²
pripóra -e ž (ọ̑)
jezikosl. precejšnje približanje ploskev govorilnih organov pri tvorbi nekaterih soglasnikov: tvoriti glasove s priporo; rahla pripora glasilk
// ožina, ki nastane s takim približanjem: zračni tok gre skozi priporo; pripora med zgornjimi zobmi in spodnjo ustnico / nebna pripora ki jo tvori jezik ob trdem nebu
SSKJ²
pripórnica -e ž (ọ̑)
pravn. ženska, ki ji je začasno odvzeta prostost zaradi kazenskega postopka: sodišče je ugodilo prošnji pripornice; zapornice in pripornice
SSKJ²
pripórnik -a m (ọ̑)
1. pravn. oseba, ki ji je začasno odvzeta prostost zaradi kazenskega postopka: zasliševati pripornika
2. jezikosl. glas, ki nastane, ko gre zračni tok skozi priporo: izgovoriti pripornik; zveneča pripornika z in ž; priporniki in zaporniki
SSKJ²
priporóčanje -a s (ọ́)
glagolnik od priporočati: priporočanje izdelkov znane tovarne / priporočanje je bilo uspešno: fanta so sprejeli v službo
SSKJ²
priporóčati -am nedov. (ọ́)
1. izražati mnenje, da je kaj koristno, dobro za koga, kaj: priporočati komu izlet, morje, oddih / ekspr. priporočam ti, da ga pustiš na miru svetujem ti; pusti ga na miru
// izražati ugodno mnenje o kom, čem: kandidata mnogi priporočajo; film, knjigo toplo priporočam / tovarna priporoča svoje izdelke
● ekspr. lepo, mirno vedenje človeka priporoča pozitivno vpliva na mnenje koga
2. izražati prošnjo, da kdo komu kaj naredi, dá: priporočam vam ga v varstvo; priporočati se zdravniku / priporočam se ti za plesalko / gostilna se vljudno priporoča vabi goste
SSKJ²
priporočeválec -lca [priporočevau̯ca tudi priporočevalca] m (ȃ)
kdor koga ali kaj priporoča: priporočevalec domačih zdravil / kandidat ima več priporočevalcev
SSKJ²
priporočeváti -újem nedov. (á ȗ)
star. priporočati: priporočevati komu kako zdravilo / priporočujem vam ga v varstvo
SSKJ²
priporočílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na priporočilo: priporočilni napisi / dati, pokazati priporočilno pismo
SSKJ²
priporočílo -a s (í)
1. mnenje, da je kaj koristno, dobro za koga: priporočilo je upošteval in začel telovaditi; po njegovem priporočilu je odšel na dopust na morje
// ugodno mnenje o kom, čem: vzeli so jo v službo na naše priporočilo / napisati, raztrgati priporočilo
2. pravn. pravni akt, s katerim se na pravno nezavezujoč način opozarja na določena vprašanja splošnega pomena: izdati priporočilo; glasovati o priporočilu; odločbe, sklepi in priporočila
● ekspr. tako vedenje ni ravno priporočilo zanj ne vpliva pozitivno na mnenje koga
SSKJ²
priporočíti -ím dov., priporóčil (ī í)
1. izraziti mnenje, da je kaj koristno, dobro za koga, kaj: priporočiti komu več gibanja, previdnosti; priporočiti daljše bivanje na morju; priporočil jim je učenje tujih jezikov / ekspr. z grozečim glasom mu je priporočil, naj o vsem molči svetoval, ukazal
// izraziti ugodno mnenje o kom, čem: priporočiti kandidata / priporočiti izdelke
2. izraziti prošnjo, da kdo komu kaj naredi, dá: priporočili so ranjence dobrim ljudem in odšli; priporočiti otroka sosedi; priporočiti se pri kom za prenočišče
3. star. pozdraviti v imenu koga: priporočite me vsem svojim, je dejal ob slovesu
    priporočíti se star.
    pozdraviti, posloviti se: priporoči se in odide
    priporočèn -êna -o:
    film je sicer priporočen, vendar se mi zdi slab
    ♦     agr. seznam priporočenih sort seznam sort, ki jih strokovne službe priporočajo pridelovati na določenem območju; ptt priporočena pošiljka pošiljka, za katero izda pošta potrdilo o prejemu in katere prejem potrdi naslovnik s podpisom; prisl.: poslati (pismo, pošiljko) priporočeno
SSKJ²
priporočljív -a -o prid. (ī í)
ki se (lahko) priporoči: priporočljiva hrana; nagla vožnja ni priporočljiva; priporočljiv za zdravje
SSKJ²
priporočník -a m (í)
kdor koga priporoči, priporoča: imeti vplivne priporočnike; on je naš priporočnik pri njej
SSKJ²
priporočnína -e ž (ī)
ptt pristojbina za priporočeno pošiljko: plačati priporočnino
SSKJ²
priposestvoválen -lna -o prid. (ȃ)
pravn. v katerem se priposestvuje: priposestvovalni čas; priposestvovalna doba
SSKJ²
priposestvovánje -a s (ȃ)
glagolnik od priposestvovati: pridobiti si s priposestvovanjem; priposestvovanje pravice, zemlje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
priposestvováti -újem dov. (á ȗ)
pravn. pridobiti lastninsko pravico do česa ali pravico uporabe z dobrovernim, nemotenim uživanjem za določeno dobo: priposestvovati pot; priposestvovati (si) zemljišče; pren. mi smo si prostor in pravice v tej družbi že priposestvovali
    priposestvován -a -o:
    priposestvovana pravica
SSKJ²
pripóten -tna -o prid. (ọ̑)
ki je, se nahaja pri poti: pripotno grmovje
SSKJ²
pripotíti se -ím se dov., pripótil se (ī í)
poteč se priti: pripotiti se na vrh gore / ekspr. le redki obiskovalci se pripotijo v šesto nadstropje pridejo
SSKJ²
pripotováti -újem tudi pripótovati -ujem dov. (á ȗ; ọ̑)
potujoč priti: pripotovala je skupina tujih turistov; pripotovati v mesto; pripotovati po reki; pripotovati z vlakom / ekspr. mali kazalec na uri je pripotoval na dvanajst
SSKJ²
pripôved -i ž (ȏ)
1. kar kdo pripoveduje: poslušati prijateljevo pripoved; pripoved o nesreči je vse pretresla; vsebina pripovedi / njegova pesnitev je pripoved o vojni / pripoved se začenja v prejšnjem stoletju zgodba
// lit. literarno, navadno prozno besedilo, ki sporoča potek dogajanja: kot otrok je rad poslušal bajke, pravljice in druge pripovedi; v knjigi je izšlo deset krajših pripovedi / panoramska pripoved pripoved, v kateri so osebe, čas in prostor opisani v velikem, širokem obsegu; scenska pripoved; pripoved v nadaljevanjih
2. glagolnik od pripovedovati: končati pripoved; med njegovo pripovedjo so vsi molčali
SSKJ²
pripovedáč -a m (á)
zastar. pripovedovalec: pripovedač je umolknil
● zastar. priznani pripovedač je napisal nov roman pripovednik
SSKJ²
pripovédati1 -am nedov. (ẹ́)
zastar. govoriti, pripovedovati: čemu mi vse to pripovedate; resnica je, kar pripoveda / pripovedati pravljico, zgodbo / povest pripoveda o življenju na kmetiji
SSKJ²
pripovédati2 -povém dov. (ẹ́)
zastar. povedati: pripovem vam, kako se je zgodilo
SSKJ²
pripôveden -dna -o prid. (ȏ)
1. nanašajoč se na pripoved: pripovedni postopek / pripovedni okvir, tok / pripovedno izročilo
2. nanašajoč se na pripovedništvo: pripovedni elementi v delu / pripovedni pisatelji / pripovedni dar / pripovedna pesem pesem, ki vsebuje pripoved, zgodbo; pripovedna dela
3. ki nadrobno in na široko literarno popisuje, podaja: njegov stil je izrazito pripoveden
♦ jezikosl. pripovedni sedanjik sedanji čas, ki izraža preteklo dejanje; pripovedni stavek stavek, ki kaj ugotavlja; lit. pripovedni položaj kar je določeno, opredeljeno z ubeseditvijo motiva, pripovedi glede na osebo, ki motiv, pripoved jezikovno uresničuje; pripovedna dolga vrstica dvodelna vrstica s štirimi naglašenimi in poljubnim številom nenaglašenih zlogov
SSKJ²
pripovédka -e ž (ẹ̑)
1. lit. krajevno, časovno določena, navadno krajša (literarna) pripoved z verjetno, poučno vsebino: to pripovedko mu je pravil ded; ljudske, Trdinove pripovedke; pripovedka o beli kači, o kralju Matjažu; pripovedke in pravljice / razlagalna pripovedka ki razlaga kak pojav, dejstvo; zgodovinska pripovedka z zgodovinsko snovjo; živalska pripovedka v kateri nastopajo poosebljene živali
2. zastar. pravljica: pripovedka o zakleti kraljični / beži, beži, vse to je pripovedka
SSKJ²
pripovédkar -ja m (ẹ̑)
knjiž. pripovedovalec ali pisec pripovedk: ljudski pripovedkar
SSKJ²
pripôvednica tudi pripovédnica -e ž (ȏ; ẹ̑)
1. ženska, ki piše zlasti prozna pripovedna dela: svetovno znana pripovednica
2. zastar. pripovedovalka: pripovednica je že tretjič pravila o nesreči
SSKJ²
pripôvednik tudi pripovédnik -a m (ȏ; ẹ̑)
1. kdor piše zlasti prozna pripovedna dela: slovenski pripovedniki; pesniki in pripovedniki / ta pisatelj je rojen pripovednik
2. zastar. pripovedovalec: pripovednik je povedal več pravljic
SSKJ²
pripôvedniški tudi pripovédniški -a -o prid. (ȏ; ẹ̑)
nanašajoč se na pripovedništvo: pripovedniški dar / star. pripovedniško literarno delo pripovedno
SSKJ²
pripôvedništvo tudi pripovédništvo -a s (ȏ; ẹ̑)
lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je zlasti roman, povest ali novela: razvoj pripovedništva na Slovenskem
SSKJ²
pripôvednost -i ž (ȏ)
lastnost, značilnost pripovednega: pripovednost v pesmi; pripovednost in izpovednost / pripovednost renesančnih slikarjev
SSKJ²
pripovedoválčev -a -o [pripovedovau̯čev-] prid. (ȃ)
nanašajoč se na pripovedovalca: pripovedovalčev jezik je izbran, druge osebe romana pa govorijo v narečju; pripovedovalčevo vrednotenje negativnih junakov
SSKJ²
pripovedoválec -lca [pripovedovau̯ca] m (ȃ)
1. kdor kaj pripoveduje: pripovedovalec je umolknil; pripovedovalec in poslušalci / ljudski pripovedovalec
♦ lit. literarna oseba, ki dogajanje v pripovednem delu jezikovno uresničuje
2. zastar. pripovednik, pisatelj: slovenski pripovedovalec Jurčič; pesniki in pripovedovalci
SSKJ²
pripovedoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pripovedovanje: pripovedovalni dar; pripovedovalna spretnost / pripovedovalni čas
SSKJ²
pripovedoválka -e [pripovedovau̯ka] ž (ȃ)
ženska, ki kaj pripoveduje: zgovorna pripovedovalka / pripovedovalka pravljic
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pripovedoválski -a -o [pripovedovau̯ski tudi pripovedovalski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na pripovedovalce: pripovedovalski dar
SSKJ²
pripovedoválstvo -a [pripovedovau̯stvo in pripovedovalstvo] s (ȃ)
knjiž. pripovedništvo: literarno pripovedovalstvo / njegov roman je primer modernejšega pripovedovalstva
SSKJ²
pripovedovánje -a s (ȃ)
1. glagolnik od pripovedovati: med pripovedovanjem se je zmračilo; pripovedovanje doživetij; potreba po pripovedovanju; pripovedovanje in poslušanje
2. kar se pripoveduje: pripovedovanje ga je prevzelo; poznati koga iz pripovedovanja, po pripovedovanju znancev; zanimivo pripovedovanje / pripovedovanje te literarne osebe obsega celo poglavje
SSKJ²
pripovedováti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da kdo kaj izve, se s čim seznani
a) z govorjenjem: pripovedovati komu vsebino filma; tudi nam je pripovedoval, da je videl nekoga; pripovedovati o izletu, sliki, svojem strahu; počasi, razločno, tiho pripovedovati
b) z jezikovnimi sredstvi: v pismu pripoveduje tudi o izletu; ta pisatelj pa zna zanimivo, ekspr. napeto pripovedovati / tako pripoveduje stara kronika; roman pripoveduje o dveh mladih ljudeh v času vojne
c) s čim sploh: slikarji naivci radi pripovedujejo / njegove fotografije pripovedujejo o kmečkem delu; zgodovina nam pripoveduje drugače
// z govorjenjem posredovati določeno besedilo: pripovedovati pravljice in deklamirati pesmi; pripovedovati na pamet / po radiu pripovedovati zgodbe za otroke
2. nav. 3. os. širiti kaj, navadno s pripovedovanjem: ni prav, da pripovedujete take stvari / pripovedujejo, da se bodo podražila živila; pripoveduje se, da je bilo veliko mrtvih
3. nav. 3. os., ekspr. biti zunanji izraz, znamenje česa: še razvaline so pripovedovale o nekdanji slavi; vse na njem je pripovedovalo, da se mu dobro godi
● ekspr. pripoveduj to komu drugemu tega ti ne verjamem; ekspr. pripovedovati kaj gluhim ušesom prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati
    pripovedováje knjiž.:
    pripovedovaje mu o svojih mladostnih doživetjih, je pozabljal na bolezen
    pripovedujóč -a -e:
    pripovedujoč to v narečju, je zabaval vse; pripovedujoči tujec je utihnil; njegovo pisanje je bolj izpovedujoče kot pripovedujoče; prisl.:, glasb. pripovedujoče označba za izraz izvajanja recitando; sam.: prekiniti pripovedujočega
    pripovedován -a -o:
    roman, pripovedovan v prvi osebi; poslušati že večkrat pripovedovano dogodivščino; sam.: dvomiti o resničnosti pripovedovanega
SSKJ²
pripovést -i ž (ẹ̑) star.
1. pripoved: po pripovestih mornarjev je življenje zanimivo / rad je pripovedoval pripovesti iz vojaškega življenja zgodbe
2. povest: napisati pripovest / ob času naše pripovesti je bilo drugače
SSKJ²
pripoznánje -a s (ȃ)
star. priznanje: njegovo pripoznanje, da je denar zapravil, je vse presenetilo / pripoznanje dolgov / boriti se za pripoznanje / dobiti od koga pripoznanje
SSKJ²
pripoznáti -znám dov. (á ȃ)
star. priznati: osumljeni je pripoznal zločin / več držav je že pripoznalo začasno vlado / če to narediš, te več ne pripoznam za sina / pripoznam, da se lahko vsakdo moti / teh stroškov mi pri podjetju ne bodo pripoznali
    pripoznán -a -o:
    splošno pripoznani voditelji
SSKJ²
pripoznávati -am nedov. (ȃ)
star. priznavati: drug za drugim so pripoznavali sodelovanje pri ropu / še zmeraj pripoznavamo zakonito vlado / vaščani ga še ne pripoznavajo za svojega / sam pripoznava, da so podatki nezanesljivi
SSKJ²
pripráskati -am dov., tudi pripraskála (á)
pog., ekspr. (s težavo) priti: bom že kako pripraskal do doma; končno sem pripraskal na vrh
SSKJ²
priprášati se tudi priprašáti se -am se dov., tudi priprášala se (á á á)
nar. z vpraševanjem priti kam: spraševal je in se končno priprašal do hiše
SSKJ²
priprašíti -ím dov., priprášil (ī í)
ekspr. dvigajoč prah pripeljati: po cesti je priprašil motor
SSKJ²
pripráva -e ž (ȃ)
1. glagolnik od pripraviti: priprava zemljišča za gradnjo se je zavlekla; pred izpitom je dobil nekaj dni dopusta za pripravo; govoriti brez vnaprejšnje priprave / priprava večerje / priprave potekajo po načrtu; začeti priprave za boj; živahne priprave na turistično sezono / publ. zakon je v pripravi se pripravlja
2. predmet, namenjen za opravljanje določenega dela: priprava se je pokvarila; čistiti, uporabiti pripravo; delati s pripravo; električna priprava; optična priprava; svinčniki, trikotniki in druge priprave za risanje / nakladalna, vrtalna priprava; telovadne priprave / ekspr. za boljši razplod ima ta rastlina še eno pripravo še en del, organ; star. ko je dobil vso pripravo, je začel tesati priprave, orodje
♦ ekon. priprava kar se mora opraviti pred začetkom proizvodnje, da ta poteka brez zastojev; ped. napisati učno pripravo snovni, metodološki načrt za potek določene ure pouka; šport. priprava vadba za določeno pomembno tekmovanje ali za tekmovanja v tekmovalni sezoni; teh. mehanična priprava; voj. artilerijska, letalska priprava obstreljevanje, bombardiranje določenega območja, da ga lahko pehota, tanki čim uspešneje napadejo
SSKJ²
priprávdati -am dov. (ȃ)
star. s tožbo priti do česa: pripravdal je polovico posestva; pripravdati si gozd / pripravdati si sovraštvo
SSKJ²
priprávek -vka m (ȃ)
na določen način pripravljena snov za določen namen: škropijo z raznimi pripravki; konzervacijski, kozmetični, vitaminski pripravek / tovarniški pripravki kravjega mleka / zastar. mesni pripravki mesni izdelki
SSKJ²
pripráven1 -vna -o prid., priprávnejši (á ā)
1. ki po velikosti, obliki dobro ustreza svojemu namenu: poiskal je dva pripravna kamna; to orodje je zelo pripravno
// primeren, ustrezen za kak namen sploh: poiskati si pripraven kraj za opazovanje / ni mogel najti pripravne besede / on ni pripraven za tako odgovorno nalogo
2. sposoben z lahkoto, brez spodrsljajev opravljati delo: podjeten in pripraven človek je; mlada je in pripravna za delo
3. zastar. pripravljen: pripraven sem vam biti za tolmača
    priprávno prisl.:
    zelo pripravno se zna sukati; sam.: rad bi kupil kaj pripravnega
SSKJ²
pripráven2 -vna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pripravo: pripravni rok / zastar. vrtec je pripravna stopnja za šolo pripravljalna / publ. zaradi poplav so razglasili pripravno stanje stanje pripravljenosti
SSKJ²
priprávica -e ž (ȃ)
manjšalnica od priprava 2: pokvariti pripravico; elektronska pripravica; pripravica za masažo obraza
SSKJ²
pripráviti -im dov. (á ȃ)
1. s širokim pomenskim obsegom narediti, da kaj ima vse potrebno, je v primernem stanju za kak namen: pripraviti mizo za kosilo, sobo za goste; pravilno pripraviti meso za pečenje; pravočasno pripraviti oder za predstavo; skrbno pripraviti mesto za obrambo / duševno in telesno pripraviti športnike na tekmovanje; pripraviti se za boj / učenec se danes ni pripravil naučil / pripravi kovčke, jutri odpotujemo daj, zloži vanje osebne stvari za potovanje; pripraviti puško na strel dati jo v položaj za streljanje
// narediti, da pride kaj na določeno mesto za kak namen: pripravite papir in svinčnik; pripraviti vse potrebno za čaj; pripravila mu je večerjo na mizo; pripraviti otroku copate pred posteljo
2. s širokim pomenskim obsegom z določenim namenom narediti, da kaj nastane: pripraviti krmišča za divjad; pripraviti tujcu ležišče na klopi ob peči / pripraviti limonado; pripraviti prežganko iz masti in moke; na hitro jim je pripravila večerjo; za kosilo je pripravila zrezke / pripraviti govor sestaviti ga; pripraviti načrt; nekdaj so opremo pripravili doma naredili, izdelali; pripravili so jim zasedo, pa so se je izognili naredili, postavili / za reševalce križank so pripravili lepe nagrade
3. narediti vse potrebno za nastop, uresničitev česa: pripraviti beg do najmanjših podrobnosti; obisk so skrbno pripravili / pripravili so gostijo, pa povabljenih ni bilo
// z dejavnostjo zavestno narediti, da se kaj uresniči: pripraviti demonstracije; v operi so prejšnjo sezono pripravili pet premier / pripravili ste nam lep družabni večer
4. narediti, da pride kdo v primerno duševno stanje pred nastopom česa: pripraviti koga na žalostno novico; pripraviti otroke na težave; pripraviti otroka na vstop v šolo; na srečanje se je pripravila, da je ne bi preveč prizadelo
5. narediti, doseči, da kdo kaj naredi, dela: pripraviti koga do podpisa sporazuma; pripraviti konje v dir; nihče ga ne pripravi, da bi delal / ti pomisleki so ga pripravili do tega, da je vse še enkrat premislil
// narediti, da pride kdo v stanje, kot ga določa samostalnik: pripraviti koga k zavesti, ekspr. k pameti; pripraviti koga v zadrego / le kam bo pripravilo njegovo popivanje vso družino
6. ekspr., v zvezi z ob narediti, povzročiti, da kdo česa nima več: pripraviti koga ob denar; s popivanjem je pripravil otroke ob dom / pripraviti koga ob čast, pogum; še ob zdravje bi se pripravil, če bi ostal tam
● ekspr. tako predstavo mu bom pripravila, da bo pomnil tako ga bom oštela; pripraviti komu presenečenje presenetiti ga; ekspr. pripravite ušesa, da ne boste česa preslišali bodite pozorni, dobro prisluhnite; pripraviti koga na smrt v krščanskem okolju podeliti mu zakramente; ekspr. pritožil se bom, le pripravi se izraža grožnjo; kar si boš pripravil, to boš pospravil tvoje prihodnje življenje je odvisno od tvojih dejanj
    pripráviti se z glagolskim samostalnikom, navadno v zvezi s k
    izraža nastop opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik: komaj se je pripravila k šivanju, so jo že zmotili; težko se pripravi k delu / ne pripravim se, da bi ti pisal
    priprávljen -a -o
    1. deležnik od pripraviti: za vsako stvar ima pripravljen izgovor; oprostite, gospod profesor, danes nisem pripravljen; duševno, telesno pripravljen
    2. v povedni rabi, z nedoločnikom izraža, da osebek hoče kaj storiti: ko je videl, da ni pripravljen govoriti, ni več spraševal; to zgodbo je pripovedoval vsakomur, ki ga je bil pripravljen poslušati / ekspr. koliko ste pripravljeni odšteti za darilo / tovarna je pripravljena prispevati del sredstev
    ●     pozor, pripravljeni, zdaj izraža opozorilo, da bo sledil znak za začetek, izvršitev določenega dejanja; ekspr. pripravljen sem priseči, da je vse to res trdno sem prepričan; evfem. bodite pripravljeni na vse, oče je slab pričakujte, da lahko umre
SSKJ²
pripravljalec gl. pripravljavec
SSKJ²
pripravljálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pripravljanje: pripravljalni postopek / organizirati pripravljalni tečaj za izpite; pripravljalna seja, vaja / pripravljalni odbor / pripravljalna dela dela, ki morajo biti narejena pred začetkom glavnega dela
♦ gozd. pripravljalna sečnja sečnja, s katero se naredi prostor za pomladitev gozda s semeni s preostalega drevja; pravn. pripravljalni postopek postopek pred glavno obravnavo; pripravljalno dejanje dejanje, s katerim se ustvarijo pogoji za izvršitev določenega kaznivega dejanja; ptt pripravljalna doba nekdaj doba od prijave do vzpostavitve telefonske, telegrafske zveze preko centrale, central; šol. pripravljalni razred nekdaj razred za učence z nezadostno izobrazbo, namenjen pripravi za vstop na kako šolo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pripravljálnica -e ž (ȃ)
1. šola, ki pripravlja za drugo, višjo šolo: gimnazija naj ne bo le pripravljalnica za univerzo / kmetijske šole so pripravljalnice strokovnjakov za posodobitev kmetijstva
2. prostor, obrat za pripravljanje: pripravljalnica živil za kuhinjo; pripravljalnica in škrobilnica
SSKJ²
priprávljanje -a s (á)
glagolnik od pripravljati: pripravljanje mize / pripravljanje učenca za izpit / pripravljanje gramoza; pripravljanje jedi / pripravljanje proslave
SSKJ²
priprávljati -am nedov., stil. pripravljájte; stil. pripravljála (á)
1. s širokim pomenskim obsegom delati, da kaj ima vse potrebno, je v primernem stanju za kak namen: pripravljati letalo za let; pripravljati stanovanje za vselitev / pripravljati tekmovalce na tekmo; pripravljati se na izpit, za izpit; le kaj se toliko časa pripravlja za v gledališče / pripravlja se, da odpre lastno delavnico
// delati, da prihaja kaj na določeno mesto za kak namen: med klepetanjem so pripravljali zvezke in svinčnike; mati mu je pripravljala obleko na stol
2. s širokim pomenskim obsegom z določenim namenom delati, da kaj nastaja: pripravljati drva, steljo; slikar si je sam pripravljal barve / pripravljati kosilo / pripravljati načrt, reportažo; svoj zagovor je skrbno pripravljal
3. delati vse potrebno za nastop, uresničitev česa: zaporniki so pripravljali beg; obisk so skrbno pripravljali
// z dejavnostjo zavestno delati, da se kaj uresničuje: pripravljati demonstracije; v gledališču pripravljajo novo predstavo; pripravljati ustanovitev novega društva / zmeraj so jim pripravljali prijetne družabne večere
4. delati, da pride kdo v primerno duševno stanje pred nastopom česa: pripravljati koga na žalostno novico; dolgo ga je pripravljal, da ga ne bi odločitev preveč prizadela
5. delati, da prihaja kdo v stanje, kot ga določa samostalnik: otrok jo pripravlja v smeh, v dobro voljo; kar naprej nas pripravljajo v strah
6. ekspr., v zvezi z ob delati, povzročati, da kdo česa nima več: pripravljati koga ob dobro ime; pripravljati koga ob pamet
    priprávljati se 
    1. kazati znake za kako dejanje: petelin se je pripravljal, da bi zapel; ura se pripravlja, da bo bila / nar. krava se pripravlja kaže znake, da bo rodila, povrgla
    // izraža pojavljanje okoliščin za nastop česa: nevihta se pripravlja; brezoseb. zunaj se je pripravljalo k dežju
    2. z glagolskim samostalnikom, navadno v zvezi s k izraža duševno usmerjenost osebka k uresničitvi kakega dejanja: že dlje časa se pripravlja k pisanju, učenju / pripravlja se, da bi začel pospravljati
    ●     ekspr. pripravlja se kot bolni iz postelje zelo se obotavlja
    pripravljajóč -a -e:
    pripravljajoč večerjo, je govorila s sosedo; podpirati pripravljajoči se sporazum
    priprávljan -a -o:
    dolgo pripravljana televizijska oddaja
SSKJ²
pripravljávec -vca in pripravljálec -lca [priprau̯ljau̯ca] m (ȃ)
kdor kaj pripravlja: pripravljavec malte; pripravljavec razstave / ta umetnik je že pripravljavec nove smeri
// kdor se poklicno ukvarja s pripravljanjem česa: pripravljavec barv, kož; razpisati delovno mesto pripravljavca
SSKJ²
priprávljenost -i ž (ȃ)
stanje pripravljenega: poskrbeti za pripravljenost letala za polet; povečati duševno, telesno pripravljenost športnika / pohvaliti dobro pripravljenost zborovanja / zaradi nevarnosti poplav je prebivalstvo v pripravljenosti; vojska je v strogi pripravljenosti / izrazili, pokazali so pripravljenost, da nam pomagajo
♦ voj. biti v stanju pripravljenosti v stanju, kot je določeno ob pričakovanju napada
SSKJ²
priprávnica -e ž (ȃ)
1. ženska, ki dela v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje poklica: v službo je bila sprejeta kot pripravnica / zdravnica pripravnica
// ženska ali država, ustanova, ki se pripravlja za kaj sploh: država pripravnica
2. šola, ki pripravlja za drugo, višjo šolo: gimnazija je bila predvsem pripravnica za univerzo / glasbena pripravnica
// šol., nekdaj razred, tečaj za učence z nezadostno izobrazbo, namenjen pripravi za vstop na učiteljišče: obiskovati pripravnico
SSKJ²
priprávnik -a m (ȃ)
kdor dela v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje poklica: službo je nastopil kot pripravnik / odvetniški pripravnik; učitelj pripravnik; zdravnik pripravnik
// kdor se pripravlja za kaj sploh: znani košarkar pravi o sebi kot trenerju, da je še zmeraj pripravnik
SSKJ²
priprávniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pripravnike ali pripravništvo: pripravniška dela / pripravniška doba
SSKJ²
priprávništvo -a s (ȃ)
delo v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje poklica: pripravništvo traja dve leti; uzakoniti pripravništvo; doba pripravništva
SSKJ²
priprávnost -i ž (á)
lastnost, značilnost pripravnega: pripravnost kraja za zasedo / občudovati pripravnost kakega človeka
SSKJ²
pripréči -préžem dov., priprézi priprézite in priprezíte; priprégel priprégla; nam. pripréč in priprèč (ẹ́)
dodatno, zraven vpreči: ker je bil klanec strm, so pripregli še par konj / pripreči junčka k volu vpreči ga k njemu, da se nauči voziti / pripreči voziček k večjemu vozu; pren. kadar je največ dela, priprežemo še sosede
● star. res je, res, brž pripreže žena doda, dostavi
    pripréžen -a -o:
    poleg konja je imel pripreženega še vola; našemu vozu sta bila priprežena še dva
SSKJ²
pripréga -e ž (ẹ̑)
1. dodatna vprega: pri gostilni vrh klanca so puščali priprego; pri težkih vozovih je moral vzeti priprego; pren., ekspr. ta stranka je priprega socialni demokraciji
♦ žel. dodatna lokomotiva na začetku vlaka
2. glagolnik od pripreči ali pripregati: za priprego so imeli močne konje
SSKJ²
priprégati -am nedov. (ẹ̄)
dodatno, zraven vpregati: pripregati močne konje
SSKJ²
priprêsti -prêdem in priprésti -prédem dov., stil. priprèl priprêla in pripréla (é; ẹ́)
s predenjem pritrditi: pajek je pripredel svojo nit k lestencu; gosenice se pripredejo ob podlago
SSKJ²
pripréti -prèm dov., pripŕl (ẹ́ ȅ)
1. ne popolnoma zapreti: pripreti vrata / pripreti usta, veke / pripreti dežnik / pripreti knjigo / pripreti gorilnik
2. pri zapiranju stisniti med prilegajoča se dela: pripreti komu nogo, torbo; pripreti koga z vrati; s predalom si pripreti prste
3. pravn. začasno odvzeti prostost zaradi kazenskega postopka: pripreti osumljenca; pripreti za en teden
● ekspr. žirija je priprla eno oko ni ravnala strogo, načelno
♦ čeb. pripreti matico za določen čas ji preprečiti ali omejiti zaleganje
    pripŕt -a -o:
    priprta vrata
    ●     publ. pogajalci so pustili vrata za nadaljevanje pogovorov priprta niso onemogočili nadaljevanja pogovorov; sam.: izpustiti priprte
SSKJ²
pripréžen -žna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na priprego: priprežni konj / priprežna lokomotiva / ta kraj je stara priprežna postaja
SSKJ²
pripréžnik -a m (ẹ̑)
1. nekdaj kdor posoja vprežno živino za priprego: zaslužek priprežnikov
2. knjiž. priprežni konj: upehan priprežnik
SSKJ²
pripréžništvo -a s (ẹ̑)
nekdaj dejavnost priprežnikov: nekateri gostilničarji so se ukvarjali tudi s priprežništvom
SSKJ²
priprhútati -am dov., tudi priprhutála (ū)
prhutajoč prileteti: mimo okna je priprhutal netopir
SSKJ²
pripríditi -im dov. (í ȋ)
zastar. (s pridnostjo) pridobiti, prislužiti: pripridil je lepo premoženje; veliko si je pripridil
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
priprosíti -prósim dov., pripróšen (ī ọ́)
z vztrajnimi prošnjami priti do česa: z denarjem, ki ga je priprosil, si je kupil bonbone; priprositi si za vino
SSKJ²
priprôšnja -e ž (ó)
prošnja, da kdo usliši prošnjo, izpolni željo komu: njegova priprošnja bi jih najbrž rešila, toda on je molčal / star. to je naredil na ženino priprošnjo prošnjo
♦ rel. ozdraveti po Marijini priprošnji
SSKJ²
priprôšnji -a -e prid. (ó)
nanašajoč se na priprošnjo: priprošnje besede
♦ rel. priprošnja molitev prosilna molitev
SSKJ²
priprošnjíca -e ž (í)
star. ženska, ki prosi koga, da usliši prošnjo, izpolni željo komu: zahvalil se je priprošnjici, ona pa se je samo nasmehnila
SSKJ²
priprošnjík -a m (í)
1. star. kdor prosi koga, da usliši prošnjo, izpolni željo komu: zahvaliti se neznanemu priprošnjiku / on je bil večkrat moj priprošnjik pri gospodinji
2. rel. kdor je zveličan in prosi Boga, da usliši prošnjo, izpolni željo komu: mučenci bodo njihovi priprošnjiki; ta svetnik je priprošnjik za zdravje
SSKJ²
priprtína -e ž (í)
knjiž. reža, špranja (zaradi česa priprtega): skozi vratno priprtino je svetila luč
SSKJ²
pripŕtje -a s (ȓ)
glagolnik od pripreti: priprtje vrat / priprtje osumljenca
SSKJ²
pripúhati -am dov. (ū)
ekspr. puhajoč priti, pripeljati: vlak pripuha na postajo / v hišo je pripuhal vojak prisopihal
SSKJ²
pripúst -a m (ȗ)
glagolnik od pripustiti: pripust k izpitu / pripust svinje k merjascu
SSKJ²
pripústen -tna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na pripust: pripustno potrdilo za vstop
♦ vet. pripustni list potrdilo o opravljenem pripustu; pripustna knjiga knjiga s podatki o pripustih
SSKJ²
pripustítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od pripustiti: pripustitev k izpitu / pripustitev krave
SSKJ²
pripustíti -ím dov., pripústil (ī í)
1. knjiž. spustiti, pustiti: kdo ga je pripustil v sobo / k skledi ni pripustil nobenega drugega psa / pripustiti koga k izpitu dovoliti mu, da ga dela
2. star. dopustiti: pripustil je, da je vino odteklo / mogoče je pa le res, je pripustil oče / da bi se zaradi takih stvari prepirali, ni nikoli pripustil dovolil
● star. pripustiti komu kako delo prepustiti; nar. pripustiti tele (h kravi) spustiti, dati ga h kravi, da sesa
♦ vet. krava, svinja je že pripustila je že dobila mleko v vime v končnem obdobju brejosti; krava pri molži pripusti naredi, povzroči, da doteka mleko iz mlečne žleze v vime; pripustiti samico (k samcu) pripeljati samico k samcu zaradi oploditve
    pripuščèn -êna -o:
    ne biti pripuščen k maturi; pripuščena telica
SSKJ²
pripúščanje -a s (ú)
glagolnik od pripuščati: pripuščanje k izpitom / pripuščanje možnosti / pripuščanje samice
SSKJ²
pripúščati -am nedov. (ú)
1. knjiž. spuščati, puščati: pripuščati zapornike v umivalnico / redkokoga pripuščajo k izpitu redkokomu ga dovoljujejo delati
2. star. dopuščati: čeprav se ni strinjal z njihovimi dejanji, jih je vendar pripuščal / besedilo pripušča tudi drugačno razlago / ne pripuščam, da bi se zaradi tega prepirala ne dovoljujem
♦ vet. opazil je, da krava že pripušča dobiva mleko v vime v končnem obdobju brejosti
SSKJ²
priracáti -ám dov. (á ȃ)
racaje priti: race priracajo do vode / ekspr.: otrok priraca iz sobe; s svojimi debelimi nogami je komaj priracala po stopnicah
SSKJ²
priračúnati -am dov. (ȗ)
povečati vsoto za določen znesek: priračunati obresti h glavnici
SSKJ²
priračunávati -am nedov. (ȃ)
povečevati vsoto za določen znesek: priračunavati prevozne stroške k ceni blaga
SSKJ²
prirájžati -am dov. (ȃ)
star. pripotovati: prirajžati od daleč / no, pa sem prirajžal prišel
SSKJ²
prirásel -sla -o tudi prirástel -tla -o [prirasəu̯; prirastəu̯] prid. (ā á)
ki se je prirasel: na deblo prirasla goba
♦ med. prirasli jezik; prirasla pljuča; prim. prirasti
SSKJ²
priraslíka -e ž (í)
bot. rastlina, ki raste na drugi rastlini in ima lastno presnovo; epifit
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
priràst1 -ásta m (ȁ á)
1. kar priraste v določenem obdobju: letni prirast lesa; prirast na hektar gozda / prirast pri govedu / prirast prebivalstva
2. glagolnik od prirasti: hiter prirast lesa
SSKJ²
prirást2 -í in -i ž (ȃ)
zastar. prirast1, prirastek: letna prirast lesa
SSKJ²
prirástek -tka m (ȃ)
kar priraste v določenem obdobju: posekati prirastek petih let; letni prirastek lesa; prirastek na hektar gozda / debelinski, višinski prirastek drevja / poraba krmil za kilogram prirastka / prirastek goveda v čredi / prirastek prebivalstva zaradi priseljevanja
● ekspr. družina je dobila prirastek otroka
♦ ekon. naravni prirastek prebivalstva število, ki pove, koliko več ljudi se v določenem časovnem razdobju rodi, kot umre; gozd. starostni prirastek ves prirastek lesa do določene starosti drevesa; mat. prirastek povečanje spremenljivke
SSKJ²
prirásten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na prirast, prirastek: prirastni odstotek
♦ gozd. prirastni sveder sveder za ugotavljanje debelinskega prirastka drevesa
SSKJ²
prirásti -rástem in -rásem dov., prirásel in prirástel (á)
1. z rastjo postati večji
a) po obsegu, količini: to drevo je letos le malo priraslo / sekati v gozdovih več kot priraste
b) po teži: v dveh mesecih biki niso skoraj nič prirasli
// povečati se, pomnožiti se z novimi osebki: čreda je čez poletje prirasla za nekaj telet / v zadnjem letu je prebivalstvo precej priraslo
// dodatno, zraven zrasti: posekal je drevesa, ki so prirasla / ekspr. v trgu so v teh letih prirasle nove hiše so jih postavili
2. rastoč seči kam: trta je prirasla do vrha strehe / ekspr. brada kralja Matjaža je že sedemkrat prirasla okoli mize se rastoč ovila
// rastoč priti, pojaviti se iz česa: iz zemlje je prirasla vrtnica / prvi zob mu je že prirasel iz čeljusti
    prirásti se 
    z rastjo postati povezan, združen s čim: mišica se priraste na kost; odrezani prst se je že prirasel / bršljan se je prirasel na drevo
    ●     ekspr. fant jim je kmalu prirasel k srcu vzljubili so ga; ekspr. ti kraji so mu prirasli k srcu rad zahaja vanje, živi v njih; obstal je, kakor bi k tlom prirasel mirno, nepremično; šalj. duša se mu je prirasla kljub starosti še ne bo kmalu umrl
    priráščen -a -o:
    bukev je trdno priraščena na skalo
    ●     ekspr. ta pa nima priraščenega jezika spretno in veliko govori
    ♦     med. priraščeni jezik; priraščena pljuča; 
prim. prirasel
SSKJ²
prirastíšče -a s (í)
anat., v zvezi prirastišče mišice mesto na kosti, kjer se mišica končuje:
SSKJ²
prirastlína in priraslína -e ž (í)
med. kar se bolezensko, nenormalno priraste: črevesna, srčna prirastlina
SSKJ²
priráščanje -a s (á)
glagolnik od priraščati: hitrost priraščanja gozda / priraščanje prebivalstva / priraščanje mišice na kost
SSKJ²
priráščati -am nedov. (á)
z rastjo postajati večji
a) po obsegu, količini: nekatere vrste drevja hitro priraščajo
b) po teži: govedo te pasme počasi prirašča
// povečevati se, pomnoževati se z novimi osebki: prebivalstvo še prirašča
    priráščati se 
    z rastjo postajati povezan, združen s čim: mišica se prirašča na kost / bršljan se prirašča na steno
SSKJ²
priravnáti -ám dov. (á ȃ)
knjiž. prilagoditi: nekatere živali priravnajo barvo okolju / znal se je priravnati potrebam časa
SSKJ²
priravnávati -am nedov. (ȃ) knjiž.
1. prilagajati: priravnavati način življenja okolju
2. primerjati: novega romana ni mogoče priravnavati s prejšnjimi
SSKJ²
prirédba -e ž (ẹ̑)
1. kar je vsebinsko, oblikovno narejeno ustrezno za kak namen: uporabljati priredbo starega učbenika; radijska priredba novele; priredba po francoskem originalu
♦ glasb. znana priredba instrumentalne skladbe za klavir
2. glagolnik od prirediti1: popevka se je uveljavila zaradi dobre priredbe; priredba knjige za tisk / življenjepis v priredbi znanega pisca
● zastar. dobro obiskana priredba prireditev
SSKJ²
priréden -dna -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na priredje: priredni odnos med stavki; priredni stavek; priredna zveza delov stavka / priredni veznik
// knjiž. enakovreden: harmonija je pri tem skladatelju priredni element
♦ jezikosl. priredni prilastek ujemalni prilastek
    prirédno prisl.:
    priredno zloženi stavčni člen stavčni člen, v katerem sta sestavini enakovredni
SSKJ²
priredítelj -a m (ȋ)
kdor kaj priredi: prireditelj igre, narodnih pesmi; prireditelj pesmarice / prireditelji filmskega festivala pričakujejo mnogo gostov / prireditelj turnirja je šahovski klub
SSKJ²
priredíteljica -e ž (ȋ)
ženska ali država, ustanova, ki kaj priredi: prirediteljica romana za šolsko rabo / zahvaliti se prirediteljicam tečaja / prirediteljica tekmovanja je bila Smučarska zveza Slovenije
SSKJ²
priredítev -tve ž (ȋ)
1. javni dogodek, zlasti kulturni, športni, zabavni: udeležiti se prireditve; odpovedati prireditev; nastopiti na prireditvi; dobrodelna prireditev; družabna prireditev; kulturna, pevska, športna prireditev; obisk prireditve; program prireditve; vstopnice za prireditev; knjižni sejem in druge prireditve
2. glagolnik od prirediti1: prireditev črkopisa; prireditev knjige za otroke; prireditev pravil / prireditev turnirja
3. kar je vsebinsko, oblikovno narejeno ustrezno za kak namen; priredba: med izvirnimi pesmimi so tudi prireditve ljudskih
SSKJ²
priredíti1 -ím dov., prirédil (ī í)
1. narediti vsebinsko, oblikovno ustrezno za kak namen: prirediti besedilo; program bo treba še prirediti; slovnico prirediti za šolo; televizijsko zgodbo je priredil po noveli
♦ glasb. skladbo za mešani zbor prirediti za moški zbor
// narediti ustrezno za kak namen sploh: prirediti okvir sliki; prirediti kolo za večjo hitrost; prirediti orodje za določeno delo; prirediti si lečo na mikroskopu naravnati
2. narediti kaj za začasno uporabo, navadno ne iz ustreznega materiala: mize so priredili iz starih desk; prirediti oder na prostem / gospodar je dal za gosta prirediti sobo pripraviti, urediti
3. narediti, kar je potrebno, da se kak javni dogodek začne, uresniči: prirediti dirke, izlet, koncert, proslavo, zborovanje; vodstvo galerije bo priredilo razstavo; veleposlanik je priredil sprejem, slavnostno večerjo v čast gostu; šalj. zvečer so mu priredili pod oknom mačji koncert; iron. hči mu je priredila škandal
// publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: dijaki so priredili obisk tovarne; pisatelj bo priredil predavanje tudi pri nas bo predaval; prebivalci so gostu iz tujine priredili lep sprejem so ga lepo sprejeli
4. mat. narediti, da ima vsak element prve množice ob sebi kak element druge množice, tako da tvorita skupaj par: prirediti številu njegov kvadrat
    prirejèn -êna -o
    deležnik od prirediti: šahovski turnir je bil prirejen v čast slavnega mojstra; za tako delo prirejene škarje; nova izdaja pesmi je prirejena po prvi izdaji; kosilo, prirejeno za sto gostov; po pravilih prirejeno tekmovanje
    // knjiž. ki ima enakovreden položaj: on mu ni podrejen, ampak prirejen
    ♦     geom. prirejena premera premera kroga, elipse ali hiperbole, od katerih vsak razpolavlja drugemu premeru vzporedne tetive; konjugirana premera; pravn. prirejeni organi upravni organi enake stopnje iste ali istovrstne družbene skupnosti
SSKJ²
priredíti2 -ím dov., tudi prirédi; prirédil; prirejèn (ī í)
z rejenjem, krmljenjem priti do česa: v teh letih je priredil precej živine / prirediti kravo doma / prirediti pri živini za davke in obleko
SSKJ²
priredítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na prireditev: prireditveni program / prireditveni odbor; urediti prireditveni prostor; prireditvena poslovalnica
SSKJ²
prirédje -a s (ẹ̑) jezikosl.
1. zveza glavnih stavkov: priredje in podredje / protivno priredje; vezalno priredje
2. zveza enakovrednih stavkov ali delov stavka:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prirédnost -i ž (ẹ̄)
knjiž. enakovrednost: prirednost elementov
♦ jezikosl. prirednost stavkov, zvez
SSKJ²
prirêja -e ž (ȇ)
1. glagolnik od prirediti2: prireja živine / vola sta domače prireje
2. kar se priredi v določenem času: ugotavljati prirejo s tehtanjem; z uporabo krmil se je mesečna prireja precej povečala
SSKJ²
prirêjanje -a s (é)
glagolnik od prirejati1: prirejanje knjig za mladino / prirejanje izletov, nagradnih natečajev, gledaliških predstav / prirejanje množice množici
SSKJ²
prirêjati1 -am nedov. (é)
1. delati vsebinsko, oblikovno ustrezno za kak namen: prirejati besedilo, gradivo; prirejati sestavek za tisk / ekspr. nič ni prirejala, povedala je, kot je bilo; pren. po svoje (si) prirejati podobo sveta
// delati ustrezno za kak namen sploh: prirejati vozila za invalide
2. delati, kar je potrebno, da se javni dogodki začnejo, uresničijo: prirejati koncerte, predstave, razstave, tekmovanja, zborovanja / slišal sem, da klub prireja večerjo pripravlja
// publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: prirejati obiske vojašnic; prirejal je predavanja o tem problemu predaval je
3. mat. delati, da ima vsak element prve množice ob sebi kak element druge množice, tako da tvorita skupaj par: prirejati številom njihove kvadrate
SSKJ²
prirêjati2 -am nedov. (é) zastar.
z rejenjem, krmljenjem prihajati do česa: krave prirejajo v glavnem doma
// rediti1, krmiti1: prirejati živino za prodajo
SSKJ²
prirêjek -jka m (ȇ)
zastar. prireja: ugotavljati prirejek s tehtanjem; dober prirejek
SSKJ²
prirejênost -i ž (é)
lastnost, značilnost prirejenega: dobra prirejenost drame za televizijsko oddajo / knjiž. prirejenost in podrejenost organizacij enakovreden položaj
● knjiž. prirejenost med motivacijo in dražljajem vzporednost, usklajenost
SSKJ²
prirejeválec -lca [prirejevau̯ca tudi prirejevalca] m (ȃ)
kdor kaj prireja: prevajalec in prirejevalec iger; prirejevalec šolske izdaje / prirejevalci razstave so pokazali le najboljša dela prireditelji
SSKJ²
prirékati -am nedov. (ẹ̑)
star. očitati1: njemu tega ni mogoče prirekati
SSKJ²
prirentáčiti -im dov. (á ȃ)
ekspr. priti z grobim, zadirčnim govorjenjem, izražajoč jezo, nezadovoljstvo: slišal ga je, ko je prirentačil v vežo / kmalu je prirentačil za nami, češ da ne bo več nosil
SSKJ²
prirépek -pka m (ẹ̑)
ekspr. kar je s čim povezano tako, da nima lastne pomembnosti, samostojnosti: ta država ni prirepek nobene velesile; organizacija se je zreducirala na prirepek državnega aparata
SSKJ²
prirépiti -im tudi prirêpiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ)
ekspr. nezaželeno priti: ženske so prirepile za njo in prežale na vsako njeno besedo
    prirépiti se tudi prirêpiti se
    nezaželeno se pridružiti: nikamor ne morejo brez njega, zmeraj se prirepi / ko je videl, da bodo zmagali, se je prirepil še on
SSKJ²
prirépnik -a m (ẹ̑)
slabš. kdor je komu pretirano vdan, pokoren: postati prirepnik koga / kapitalisti in njihovi prirepniki
SSKJ²
prirépništvo -a s (ẹ̑)
slabš. podrejena zveza s kom: prav v tem se kaže njihovo prirepništvo
SSKJ²
prirèz -éza m (ȅ ẹ́)
papir. na določen format odrezan kos kartona, pripravljen za izdelavo zlasti škatel: izdelovati prireze
SSKJ²
prirézati -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. z rezanjem skrajšati: sadiki prirezati korenine in veje; prirezati konju rep / prirezati komu brke, lase pristriči
// z rezanjem izoblikovati konec kakega predmeta: prirezati čep; prirezal si je gosje pero in začel pisati / poševno prirezati konce desk
2. z rezanjem dati čemu določeno obliko, velikost: strešno lepenko je prirezal natančno po velikosti podlage; prirezati tapete
// ročno ali strojno popraviti kroj, ukrojenost česa: ukrojiti in prirezati / prirezati usnje za torbice ukrojiti
● pog. prirezati komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo; pog., ekspr. po poti (jo) prireže sosed pride
♦ vet. prirezati parklje obrezati
    prirézan -a -o:
    deklica s kratko prirezanimi lasmi; ostro prirezano gosje pero
SSKJ²
prirezávati -am nedov. (ȃ)
prirezovati: prirezavati in ostriti palico za raženj
SSKJ²
prirezoválec -lca [prirezovau̯ca tudi prirezovalca] m (ȃ)
delavec, ki prirezuje: prirezovalec zgornjih delov obutve / prirezovalec lesa
SSKJ²
prirezoválen -lna -o prid. (ȃ)
namenjen za prirezovanje: prirezovalni nož; prirezovalna deska
SSKJ²
prirezoválnica -e ž (ȃ)
prostor, obrat, kjer se kroji, prirezuje: prirezovalnica in šivalnica v tovarni obutve / prirezovalnica lesa
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prirezovánje -a s (ȃ)
glagolnik od prirezovati: prirezovanje las / prirezovanje zobotrebcev
SSKJ²
prirezováti -újem nedov. (á ȗ)
1. z rezanjem krajšati: prirezovati sadikam korenine in veje; prirezovati konjem repe
// z rezanjem oblikovati konec kakega predmeta: prirezovati gosje pero / prirezovati svinčnik šiliti
2. z rezanjem dajati čemu določeno obliko, velikost: lepenko je prirezoval natančno po velikosti odprtin
// dajati obliko sestavnim delom obleke ali obutve: na dolgi mizi so ženske prirezovale blago / prirezovati dele za sandale
♦ les. prirezovati les dane kose lesa ustrezno razrezovati glede na zahteve
SSKJ²
prirežáti se -ím se dov., prirêži se in priréži se; prirêžal se in priréžal se (á í)
ekspr. režeč se priti: na prizorišče se je prirežal klovn
● ekspr. izpod umetnikovega dleta se je prirežala odurna spaka se je prikazala
SSKJ²
priríbati -am dov. (ȋ)
pog., ekspr. s prizadevanjem priti do česa: priribal je do tretje gimnazije; priribal se je, jo je do poveljnika
SSKJ²
priríniti -em dov. (í ȋ)
1. z rinjenjem spraviti kam: pririniti težko mizo do vrat / pririniti nasprotnika do roba prepada / pririniti pokvarjen avtomobil k mehaniku
2. ekspr. počasi, s težavo priti: po dveh urah sta pririnila do planinske koče / tovornjak je pririnil na vrh klanca / sonce je že pririnilo nad hišo
3. ekspr. pririti, prilesti: hrošči so pririnili iz zemlje
// prikliti, prirasti: posejana pšenica je pririnila iz zemlje
4. ekspr. shajati2: nekako bomo že pririnili čez zimo
● ekspr. pririnili smo do oktobra smo že v oktobru; ekspr. pririnil je čez šestdeseto star je že šestdeset let
    priríniti se ekspr.
    1. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: pririnil se je iz množice; pririniti se skozi grmovje
    2. s prizadevanjem priti do česa: nazadnje se je pririnil do direktorja; pririnil se je do oficirja; pog. komaj jo je pririnil do preddelavca
SSKJ²
priríti -ríjem dov., priríl in prirìl (í ȋ)
1. z ritjem priti kam: divji prašič je priril do konca njive / krt je priril iz zemlje
2. ekspr. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: možakar je priril skozi grmovje; pririti se v sredino gruče / sonce se je pririlo skozi oblake / iz sena je priril zaspan hlapec
● ekspr. da le pririjemo do pomladi, potem bo lažje prebijemo, vzdržimo; ekspr. resnica je vendarle pririla na dan je kljub nasprotnemu prizadevanju postala znana, se razvedela
SSKJ²
prirobántiti -im dov. (á ȃ)
ekspr. glasno govoreč, preklinjajoč priti: slišal sem ga, ko je prirobantil nazaj
SSKJ²
priróbek -bka m (ọ̑)
teh. kolobarjasta plošča na koncu cevi za povezavo z drugo cevjo: cev s prirobkom
SSKJ²
prirobíti in priróbiti -im dov. (ī ọ́)
teh. nekoliko zakriviti, upogniti na robu: prirobiti pločevino
SSKJ²
priróbnica -e ž (ọ̑)
teh. kolobarjasta plošča na koncu cevi za povezavo z drugo cevjo: cev s prirobnico; prikovičena prirobnica
SSKJ²
príroč -a m (í)
nar. vzhodno ročaj, držaj: priroč lonca
SSKJ²
prirôčen in priróčen -čna -o prid., prirôčnejši in priróčnejši (ō; ọ̄)
1. ki po velikosti, obliki dobro ustreza svojemu namenu: v grmovju si je odrezal priročno palico; ta sekira je zelo priročna / časopis je dobil nov, priročnejši format
// primeren, uporaben za kak namen sploh: energija morskih valov je velika, vendar ni posebno priročna za izkoriščanje / ta beseda je prav priročna, a ni domača
2. sposoben z lahkoto, brez spodrsljajev opravljati delo; pripraven1: naredi to, da vidim, kako si priročen; pri vsakem delu je priročen
3. manjši in blizu kraja določene dejavnosti: priročna shramba; glavno in priročno skladišče / priročna knjižnica z najbolj uporabljanimi knjigami; priročna lekarna z najnujnejšimi zdravili
4. lahko, hitro dostopen: šola je zgrajena na priročnem kraju / ta trgovina mu je bolj priročna
5. pri vpreženi živini levi: priročni konj, vol
● publ. moderna drama je temu režiserju zelo priročna je v skladu z njegovo usmerjenostjo, sposobnostmi; gasiti začetne požare s priročnimi sredstvi ki se dobijo na kraju samem
SSKJ²
priročênje -a s (é)
glagolnik od priročiti: odročenje in priročenje
SSKJ²
priročíti -ím dov., priróčil (ī í)
šport. dati, pritegniti roko k telesu: odročiti in priročiti
SSKJ²
priróčnik in prirôčnik -a m (ọ̑; ȏ)
knjiga, publikacija, ki na pregleden način vsebuje podatke, navodila o čem: izdati, napisati priročnik / jezikovni, kuharski priročnik; priročnik o gobah / priročnik za učitelje / ta knjiga bo koristen priročnik
SSKJ²
prirôčnost in priróčnost -i ž (ō; ọ̄)
lastnost, značilnost priročnega: priročnost priprave / hvaliti priročnost koga pripravnost
SSKJ²
priróda -e ž (ọ̑)
narava:
a) raziskovati prirodo; ta element je v prirodi v obliki spojin; zakoni prirode / neživa, živa priroda
b) priroda ga je obdarila s številnimi lepimi lastnostmi; vznes. darovi matere prirode
c) spreminjati prirodo; lepota prirode; ljubezen do prirode
č) človeška priroda / razpravljati o prirodi države; priroda spoznanja / način dela, ki ustreza prirodi stvari
d) govoriti o prirodi določene bolezni / z oslabljenim pomenom napake tehnične prirode tehnične napake
e) človek z nežno, lirsko prirodo / po prirodi je za vse brezbrižen
SSKJ²
priróden -dna -o prid.(ọ̑)
naraven: prirodni zakoni; prirodne sile / prirodna bogastva / pridobivati prirodni kavčuk iz tropskih rastlin / prirodne vede naravoslovne / prirodna barva lesa / kip pesnika v prirodni velikosti / način življenja naj bo čim bolj priroden / prirodni razvoj, red; prirodna cirkulacija zraka / preprosto in prirodno pojmovanje človeka / njegova govorica je prirodna
    priródno prisl.:
    prirodno govoriti; prirodno prevreto vino
SSKJ²
prirodnína -e ž (ī)
knjiž. kar nastopa v naravi: anorganske, organske prirodnine; zbirka prirodnin
● knjiž. dohodek v denarju in prirodninah naturalijah
SSKJ²
prirodnják -a m (á)
pripadnik prvotnega ljudstva: raziskovati življenje prirodnjakov; vraže pri prirodnjakih
● knjiž. biti prirodnjak naturist
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
priródnost -i ž (ọ̑)
naravnost1: dekoracija vzbuja vtis prirodnosti / vlogo je zaigrala s prisrčno prirodnostjo; prirodnost gibanja / slikanje življenjskih pojavov v vsej njihovi prirodnosti
SSKJ²
prirodopís -a m (ȋ)
1. šol., nekdaj učni predmet v osnovni šoli, ki obsega botaniko, zoologijo in somatologijo: znanje prirodopisa / prirodopis človeka, živalstva
2. star. naravoslovje: področje prirodopisa
SSKJ²
prirodopísec -sca m (ȋ)
star. naravoslovec: prirodopisec in pisatelj Fran Erjavec
SSKJ²
prirodopísen -sna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na prirodopis: prirodopisna ura / prirodopisna knjiga
SSKJ²
prirodoslôvec -vca m (ȏ)
naravoslovec: dela prirodoslovcev
SSKJ²
prirodoslôven -vna -o prid. (ȏ)
naravosloven: prirodoslovne metode; prirodoslovno raziskovanje
SSKJ²
prirodoslôvje -a s (ȏ)
naravoslovje: razvoj prirodoslovja
♦ šol. prirodoslovje nekdaj učni predmet, ki obsega fiziko in kemijo
SSKJ²
prirodoznánstven -a -o prid. (ȃ)
naravosloven: prirodoznanstvene vede / prirodoznanstveni časopis
SSKJ²
prirodoznánstvo -a s (ȃ)
naravoslovje: časopis za poljudno prirodoznanstvo
SSKJ²
prirogovíliti -im dov. (í ȋ)
ekspr. priti, povzročajoč nemir s hrupnim vedenjem: pozno ponoči je pijan prirogovilil domov / od kod si pa ti prirogovilil tako zgodaj prišel
SSKJ²
prirohnéti -ím dov. (ẹ́ í)
ekspr. rohneč priti: prirohneti kam / prirohneti nad koga / mimo je prirohnel vlak hrupno pripeljal
SSKJ²
prirojèn -êna -o prid. (ȅ é)
ki ga ima osebek ob rojstvu zlasti kot posebnost: prirojena telesna napaka; prirojeno znamenje / prirojena bolezen / prirojen talent / prirojeno mu je, da zna lepo peti posebno je nadarjen za to
♦ biol. prirojena lastnost dedna ali nededna lastnost, ki jo ima osebek ob rojstvu
// ki je v skladu z naravo osebka: prirojena nezaupljivost, prijaznost, trmoglavost / prirojen gib; prirojene potrebe; prirojeno obnašanje
SSKJ²
prirojênost -i ž (é)
lastnost, značilnost prirojenega: prirojenost telesne napake
SSKJ²
prirómati -am dov. (ọ̑)
1. rel. priti k romarski cerkvi, v sveti kraj: priromati na Brezje
2. ekspr. pripotovati, priti: priromal je naravnost iz Pariza
● ekspr. vaše pismo je priromalo prepozno do nas prepozno smo ga dobili, prejeli
SSKJ²
priropotáti -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́)
ekspr. ropotajoč pripeljati: tovornjak, voz priropota na dvorišče; mimo je priropotal vlak / fant je priropotal z motorjem / priropotati v sobo v škornjih ropotajoč priti
SSKJ²
prirožljáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. rožljajoč priti: prirožljati z verigo / po cesti je prirožljal buldožer rožljajoč pripeljal
SSKJ²
prisàd tudi prísad -áda m (ȁ á; í á)
ognojitev: prišlo je do prisada; prisad rane / prisad se je predrl
♦ med. plinski prisad huda okužba z nabiranjem plina v tkivu; poporodni ali porodni prisad okužba porodnice med porodom ali po njem; med., vet. vranični prisad kužna bolezen goveda, konj, prašičev s povečano vranico, nalezljiva tudi za človeka
SSKJ²
prisáden -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na prisad: prisadna rana / prisadna pika gnojni mehurček na koži
SSKJ²
prisadíti se -ím se dov., prisádil se; prisajèn (ī í)
nav. 3. os. ognojiti se: rana se mu je prisadila; brezoseb. prisadilo se mu je
SSKJ²
prisánjati -am dov. (á)
1. knjiž. ustvariti v sanjah, mislih: prisanjati srečo; prisanjati si dom; junak, kot si ga je prisanjala v srcu / sanjal je o sreči, pa prisanjal smrt dočakal
2. ekspr. sanjajoč, zamišljeno priti: prisanjati domov / vetrič prisanja skozi okno zapiha
    prisánjan -a -o:
    prisanjana pot v prihodnost
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prisében -bna -o prid., prisébnejši (ẹ̄)
1. ki v nepričakovanem, težkem položaju razumno, premišljeno ravna: priseben šofer je preprečil nesrečo; ostati priseben; bil je toliko priseben, da je odskočil / priseben odgovor ga je rešil
2. ki se zaveda svojih dejanj, besed: priseben človek se ne bi tako pogovarjal; zaradi pohlepa ni bil več priseben / knjiž. bolnik ni več priseben pri zavesti
3. pri vpreženi živini levi: pognati prisebnega konja, vola
4. zastar. bližnji2: na prisebnem koncu jezera je videl čoln
SSKJ²
prisébnost -i ž (ẹ̄)
1. lastnost človeka, ki v nepričakovanem, težkem položaju razumno, premišljeno ravna: prisebnost šoferja jih je rešila / imel je toliko prisebnosti, da je takoj ustavil stroj / ohraniti prisebnost duha
2. stanje človeka, ki se zaveda svojih dejanj, besed: počasi se mu je vračala prisebnost, popolnoma trezen pa še ni bil / govoril je brez polne prisebnosti
SSKJ²
priséči -séžem dov., prisézi prisézite; priségel priségla; nam. priséč in prisèč (ẹ́)
1. na določen način dati zagotovilo o resničnosti v postopku izpovedanega: priča je prisegla; pisno, ustno priseči / nekdaj priseči na sveto pismo, svoj meč / z notranjim predmetom priseči prisego / ekspr. prisegel je, da se ne bo vtikal v naše odnose zagotovil / kot podkrepitev: vse je res, prisežem; prisežem, da ni kriv; prisežem na svojo čast, da je bilo res tako
♦ pravn. po krivem priseči
2. javno, po določenem postopku obljubiti ravnati se po načelih, navedenih v izjavi; slovesno izjaviti: predsednik republike je prisegel / prisegel je, da bo varoval uradno tajnost
3. ekspr. trdno obljubiti: prisegel ji je zvestobo; prisegla sta si prijateljstvo za vse življenje
    priséžen -a -o:
    tu je bilo priseženih veliko priseg
    ●     star. priseženi izvedenec zapriseženi izvedenec
SSKJ²
prisédati -am nedov. (ẹ́ ẹ̄)
sedati h komu, ki že sedi: prisedal je, kjer je videl kakega prijatelja / k naši mizi je prisedalo čedalje več ljudi
● ekspr. prisedal je k naši skromni mizi jedel je z nami
SSKJ²
prisédnik -a m (ẹ̑)
v nekaterih državah vsak od sodnikov, ki skupaj s predsednikom sestavljajo sodni zbor: dolžnosti prisednika
SSKJ²
prisédniški -a -o (ẹ̑)
pridevnik od prisednik: prisedniško sodstvo
SSKJ²
prisédništvo -a s (ẹ̑)
položaj prisednika: sprejeti prisedništvo
SSKJ²
priséga -e ž (ẹ̑)
1. na določen način dano zagotovilo o resničnosti v postopku izpovedanega: potrditi izpoved s prisego; obrazec za prisego / sodnik narekuje prisego / pod prisego izjaviti, izpovedati kaj
2. javna, po določenem postopku dana obljuba ravnati se po načelih, navedenih v izjavi; slovesna izjava: izreči, podpisati prisego / olimpijska, sodniška, vojaška prisega; prisega predsednika republike
// besedilo te izjave: brati prisego
3. ekspr. trdna obljuba: verjela je njegovim prisegam; držati, izpolniti, prelomiti prisego; prisega zvestobe
● Hipokratova prisega besedilo, ki vsebuje moralna načela zdravniškega poklica in dela
♦ pravn. kriva prisega; očiščevalna prisega nekdaj prisega, s katero obdolženec, toženec odvrne od sebe obdolžitev, tožbo; zgod. podložniška prisega do odprave tlačanstva prisega podložnika zemljiškemu gospodu
SSKJ²
priséganje -a s (ẹ̄)
glagolnik od prisegati: priseganje na sodišču / priseganje zvestobe / prehudo priseganje na kako teorijo
SSKJ²
priségati -am nedov. (ẹ̄)
1. na določen način dajati zagotovilo o resničnosti v postopku izpovedanega: priče prisegajo / nekdaj prisegati na boga, meč / ekspr. prisegal je, da se ne šali zagotavljal / dov., kot podkrepitev prisegam, da je res
2. javno, po določenem postopku obljubljati ravnati se po načelih, navedenih v izjavi; slovesno izjavljati: včeraj so prisegali novi sodniki
3. ekspr. trdno obljubljati: prisegati zvestobo domovini; prisegala sta si prijateljstvo
● ekspr. ne bi prisegal na njegove besede ne zaupam mu popolnoma; ekspr. nekateri so prisegali na njegovo ime zelo so ga cenili, spoštovali
    prisegajóč -a -e:
    poslušal ga je, slepo prisegajoč na njegove besede
SSKJ²
prisékati -am dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. s sekanjem skrajšati: prisekati vršičke smrek; poševno prisekati kol
♦ gozd. prisekati drevo odsekati mu vrh; vet. prisekati psu rep na kratko odrezati, odsekati
2. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro priti: mimo jo je prisekal mlad fant / kmalu jo je prisekal nazaj
    prisékan -a -o:
    pes s prisekanim repom
    ●     čevlji s prisekanimi kapicami spredaj ravnimi
    ♦     geom. prisekana piramida telo, ki ga omejujeta dva vzporedna, različno velika mnogokotnika in plašč
SSKJ²
prisekávati -am nedov. (ȃ)
s sekanjem skrajševati: prisekavati palice / prisekaval je kamne
SSKJ²
prisekljív -a -o prid. (ī í)
nar. piker, zbadljiv: prisekljiv človek / prisekljive besede
    prisekljívo prisl.:
    prisekljivo odgovoriti, zavrniti
SSKJ²
prisélek -lka m (ẹ̑)
knjiž. zaselek: elektrificirali so tudi okoliške priselke
SSKJ²
priselítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od priseliti se: dovoliti priselitev; priselitev v Ameriko
SSKJ²
priselíti se -sélim se dov. (ī ẹ́)
priti živet, prebivat kam: nihče ne ve, od kod se je priselil v našo vas; problemi ljudi, ki so se priselili v mesto / bolehna mati se je priselila k hčeri / ta rastlina se je priselila sem pred desetletji je bila prinesena od drugod, je začela rasti tu
    priséljen -a -o:
    priseljeni Američani; ona je domačinka, on pa je priseljen
SSKJ²
priséljenec -nca m (ẹ́)
kdor se priseli: nezaupljivo sprejeti priseljence; ameriški priseljenci; kolonija priseljencev / ilegalen, nezakonit priseljenec
SSKJ²
priséljenka -e ž (ẹ́)
ženska, ki se priseli: poročil se je s priseljenko / ilegalna, nezakonita priseljenka
♦ bot. rastlina, prinesena, zanesena od drugod
SSKJ²
priséljenski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na priseljence: priseljenska skupnost / priseljenski časopis
SSKJ²
priseljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od priseljevati se: priseljevanje v industrijsko razvite države, mesta
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
priseljeváti se -újem se nedov. (á ȗ)
prihajati živet, prebivat kam: priseljevati se v industrijsko razvite dežele
SSKJ²
prisesáti se -ám se [prisəsati se in prisesati se] dov. (á ȃ)
1. s priseski se pritrditi na podlago: sipa se z lovkami prisesa na steno akvarija
2. sesajoč se pritisniti k čemu: dojenček se je prisesal na materine prsi / ekspr. oklenila se ga je in se mu prisesala na ustnice / ekspr. v strahu se je prisesal k steni stisnil
● ekspr. njegovi pogledi so se prisesali na njen obraz nepremično je gledal njen obraz
SSKJ²
prisesávati se -am se [prisəsavati se in prisesavati se] nedov. (ȃ)
s priseski se pritrjevati na podlago: pijavke se prisesavajo na kožo
SSKJ²
prisèsek -ska in prisesèk -skà in prisêsek in prisések -ska [prva in druga oblika prisəsək] m (ə̄; ə̏ ȁ; é; ẹ̄)
nav. mn. tvorba na koži zlasti nekaterih nižjih živali, ki omogoča pritrditev na podlago: priseski na lovkah hobotnice
// tej tvorbi podobna priprava za pritrditev na podlago: gumijasti priseski pri mešalniku
SSKJ²
prisèsen in prisêsen in prisésen -sna -o [prva oblika prisəsən] prid. (ə̏; ȇ; ẹ̑)
s katerim se prisesa, pritrdi: prisesni organ
SSKJ²
prisésti -sédem dov., stil. prisèl priséla; nam. prisést in prisèst (ẹ́ ẹ̑)
sesti h komu, ki že sedi: rekel mu je, naj prisede; če je na vlaku videl znanca, je rad prisedel / na postaji je prisedlo nekaj novih potnikov / k najini mizi je prisedel še nekdo; prisedel je k njemu in se pogovarjal / kot povabilo prisedite, da nas bo več
SSKJ²
prisézati -am nedov. (ẹ̄)
star. prisegati: priče so morale prisezati / prisezati zvestobo domovini / priseza na vsako njegovo besedo
SSKJ²
priséžen -žna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na prisego: prisežni obrazec
♦ pravn. prisežni pomočnik nekdaj oseba, ki s prisego potrdi izjavo ene izmed strank v pravdi
SSKJ²
priséžnik -a m (ẹ̑)
kdor priseže: izjava prisežnika
SSKJ²
prisijáti -síjem dov., prisijál (á ȋ)
sijoč se pojaviti: izza gore je prisijalo sonce / v klet so prisijali sončni žarki; pren. prisijalo nam je upanje
SSKJ²
prisíla -e ž (ȋ)
glagolnik od prisiliti ali prisiljevati: narediti prostovoljno, brez prisile; državna, fizična, pravna prisila
// kar koga prisili, prisiljuje k čemu: ta nevarnost bo najboljša prisila za dobro gospodarjenje; sla po uživanju mamil mu je postala prisila
SSKJ²
prisílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na prisilo: prisilni ukrepi; prisilna sredstva / prisilni udeleženci / določiti komu prisilno bivališče / prisilni jopič jopič z zelo dolgimi rokavi, zlasti za nemirne (duševne) bolnike; prisilni zakol zakol zaradi nevarnosti, da žival pogine ali da nastane gospodarska škoda; prisilna delavnica nekdaj zavod, v katerega so sodišča po prestani kazni oddajala delomrzne kaznjence; prisilna izselitev domačega prebivalstva
♦ pravn. prisilna likvidacija stečaj; prisilna poravnava zakonsko urejen dogovor med dolžnikom in upniki, ki predvideva sanacijo dolžnika ter poplačilo dolgov in se lahko predlaga pred ali med stečajnim postopkom; prisilna uprava do 1977 začasna uprava v gospodarski organizaciji, ki bi lahko prišla zaradi velikih nepravilnosti v stečaj; prisilno delo prva leta po 1945 delo kot sankcija za politične nasprotnike; psiht. prisilne misli, predstave misli, predstave, ki se zdijo človeku nesmiselne, a se jih ne more otresti; prisilna nevroza nevroza, ki jo povzročajo prisilne misli, predstave
    prisílno prisl.:
    prisilno asimilirati priseljence; prisilno preseliti
SSKJ²
prisíliti -im dov. (í ȋ)
s silo, pritiskom narediti, povzročiti, da kdo kaj naredi, dela, česar noče, ne želi: prisiliti koga k molku; prisiliti koga z orožjem, s palico; prisilili so ga, da je vse prodal / prisiliti koga v zakon
// narediti, povzročiti, da kdo kaj naredi, dela sploh: s svojimi besedami ga je prisilil k razmišljanju; prisilil se je, da se ne bi tega spominjal / neznosne razmere so jih prisilile k uporu; slabost ga je prisilila, da je spet legel / ekspr. prisiliti reko, da žene turbine
● ekspr. prisiliti nasprotnika na kolena pokoriti, premagati ga
    prisíljen -a -o
    1. deležnik od prisiliti: tega ni storil prostovoljno, bil je prisiljen
    2. ki ne kaže resničnega razpoloženja: prisiljen smeh; prisiljene solze / njegova vljudnost je bila hladna, prisiljena
    3. ki ni v skladu z logičnim, naravnim: prisiljene podobe, primere v pesmi; prisiljena izgovarjava / ta domneva se zdi prisiljena neutemeljena
    ●     bil je prisiljen prositi za posojilo moral je; prisiljena reč ni dobra če mora kdo kaj storiti proti svoji volji, ima to navadno slabe posledice; prisl.: prisiljeno se smehljati; biti prisiljeno prijazen
SSKJ²
prisíljenec -nca m (ȋ)
1. kdor je prisiljen kaj biti, delati: mnogi so se naveličali to poslušati, zlasti prisiljenci, kot sem bil jaz
2. zastar. vsiljivec, nadležnež: hotel je odpraviti prisiljenca, a se ni dal
3. nekdaj kdor mora po prestani kazni delati v prisilni delavnici: izpustiti prisiljenca na svobodo
SSKJ²
prisíljenka -e ž (ȋ)
1. ženska, ki je prisiljena kaj biti, delati: prisiljenke so se kmalu razbežale
2. zastar. vsiljivka, nadležnica: otresti se prisiljenke
3. nekdaj ženska, ki mora po prestani kazni delati v prisilni delavnici: izpustiti prisiljenke
SSKJ²
prisíljenost -i ž (ȋ)
1. lastnost, značilnost prisiljenega: prisiljenost njenega joka ga je razdražila / prisiljenost filmske izreke / prisiljenosti in neokusnosti v knjigi
2. dejstvo, da je kdo prisiljen: zaradi prisiljenosti so delo opravili slabo
SSKJ²
prisiljeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na prisiljevanje: prisiljevalne metode / policija, sodstvo in drugi prisiljevalni organi
SSKJ²
prisiljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od prisiljevati: s prisiljevanjem ne bodo veliko dosegli; ekonomsko, fizično prisiljevanje; načini prisiljevanja
SSKJ²
prisiljeváti -újem nedov. (á ȗ)
s silo, pritiskom delati, povzročati, da kdo kaj naredi, dela, česar noče, ne želi: prisiljevati koga k delu; prisiljeval jih je, da so izpolnjevali njegove zahteve
// delati, povzročati, da kdo kaj naredi, dela sploh: pomanjkanje jih prisiljuje k varčevanju, da varčujejo; s hojo sem in tja se je prisiljeval, da ni zaspal
● ekspr. njegove pesmi ne obvezujejo in ne prisiljujejo dovolj niso dovolj prepričljive
SSKJ²
prisílka -e ž (ȋ) pravn. žarg.
prisilna poravnava: prisilka je postala pravnomočna; uspešno izpeljati prisilko; glasovanje o prisilki; podjetje v prisilki; pogoji za prisilko
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prisílnica -e ž (ȋ)
prisilna delavnica: delati v prisilnici
SSKJ²
prisílnost -i ž (ȋ)
dejstvo, da je kaj prisilno: uspešnost učenja se je zaradi prisilnosti zmanjšala / prisilnost pravnih norm
● največja prisilnost ni zunanji svet, temveč pomanjkanje moralne moči prisila
SSKJ²
prisípati -am tudi -ljem nedov. (ī ȋ)
s sipanjem dodajati: prisipati sol v posodo; prisipati zemljo k sadiki
SSKJ²
priskákati in priskakáti -skáčem, stil. priskákati -skákam dov., priskáčite, tudi priskákaj, tudi priskakájte (á á á; á)
skakajoč priti: iz gozda je priskakal zajec; žabe priskačejo na breg / iz hiše so priskakali trije otroci; pes jim je priskakal naproti
● publ. priskakal si je odlično uvrstitev na tekmovanju v skokih je dosegel
SSKJ²
priskakljáti -ám dov. (á ȃ)
skakljajoč priti: po travi priskaklja kos / pes mu je priskakljal naproti
// ekspr. lahkotno priti: natakarica je hitro priskakljala k mizi / potok priskaklja izpod hriba priteče
SSKJ²
priskakováti -újem nedov. (á ȗ)
s skoki se približevati določenemu kraju, stvari: priskakovati in odskakovati
    priskakováje 
    1. deležnik od priskakovati: priskakovaje se bližati
    2. nar. priložnostno ob drugem delu: ves dan je delala na polju, kuhala pa je priskakovaje
SSKJ²
prisklédnica -e ž (ẹ̑)
ekspr. ženska, ki živi pri kom na njegove stroške: ni marala sprejeti vloge prisklednice
SSKJ²
prisklédnik -a m (ẹ̑)
ekspr. kdor živi pri kom na njegove stroške: vse življenje je ostal prisklednik; živi kot prisklednik pri sorodnikih / kulturniški priskledniki
● prisklednik dvora zlasti v ruskem okolju, nekdaj obubožan pripadnik zlasti višjih slojev, ki živi pri kakem bogatašu na njegove stroške brez določene naloge
SSKJ²
prisklédniški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na prisklednike ali priskledništvo: priskledniško življenje / priskledniški sloj
SSKJ²
prisklédništvo -a s (ẹ̑)
ekspr. življenje pri kom na njegove stroške: izkoriščati priložnosti za priskledništvo / priskledništvo lokalnih oblastnikov
SSKJ²
priskledováti -újem nedov. (á ȗ)
ekspr. živeti pri kom na njegove stroške: predolgo je že gostoval in priskledoval v njegovi hiši / vse svoje življenje je priskledovala pri bogatih sorodnikih
SSKJ²
priskočíti -skóčim dov. (ī ọ̑)
1. hitro stopiti h komu: priskočil je in ji pomagal pobirati; priskočila sta dva moža in ju ločila / priskočil je iz bližnje hiše in jo rešil prihitel, pritekel
2. navadno v zvezi priskočiti na pomoč pomagati: v stiski jim je vedno priskočil na pomoč / delovna organizacija mu je priskočila na pomoč pri nakupu stanovanja
● publ. priskočil si je zlato medaljo na tekmovanju v skokih je dobil
SSKJ²
priskopáriti -im dov. (á ȃ)
ekspr. s skoparjenjem priti do česa: priskoparil je nekaj denarja; priskoparila si je celo premoženje
    priskopárjen -a -o:
    priskoparjen denar
SSKJ²
priskŕba -e ž (ȓ)
glagolnik od priskrbeti: priskrba potrebščin
SSKJ²
priskrbéti -ím dov. (ẹ́ í)
biti uspešen v prizadevanju priti do česa: priskrbeti nadomestne dele; priskrbeti si delo, dovoljenje za graditev; priskrbel mu je potrdilo, vstopnice; priskrbeti premog / priskrbeti (komu) dokaze, podatke / priskrbel mu je zdravnika
SSKJ²
priskrbováti -újem nedov. (á ȗ)
biti večkrat uspešen v prizadevanju priti do česa: priskrbovati informacije; priskrbovati komu vse, kar želi; žival si z lovljenjem priskrbuje hrano / te dni si priskrbujem ozimnico
SSKJ²
priskút -i ž (ȗ)
slabš. neprijeten, zoprn človek: ta priskut je dosegla svoje / kot psovka pri miru me pusti, priskut
SSKJ²
priskúta -e ž (ȗ)
1. slabš. neprijeten, zoprn človek: še odgovoriti ni hotela tisti priskuti / kot psovka izgini, priskuta
2. knjiž. neprijetnost, zoprnost: kadar se je spomnil na dogodek, ga je obšla priskuta
SSKJ²
priskúten -tna -o prid. (ú ū)
ekspr. neprijeten, zoprn: priskuten človek / taki opravki so mi priskutni; imeti priskutne navade; že misel na to mi je bila priskutna
// nenaraven, izumetničen: pozdraviti s priskutno vljudnostjo; priskutno govorjenje, vedenje
    priskútno prisl.:
    priskutno se smejati
SSKJ²
priskútiti -im dov. (ú ȗ)
nav. ekspr., z dajalnikom narediti, da se v kom vzbudi skrajen odpor: z neprimernimi pripombami so mu priskutili jed; vsak dan so jedli meso, da se mu je že kar priskutilo
// narediti, da postane kaj komu neprijetno, zoprno: to mi je priskutilo branje časopisa; priskutiti komu službo; prazni pogovori so se ji priskutili; vsem v razredu se je priskutil / tako ravnanje mi ga je priskutilo
Število zadetkov: 97669